Grajski božični koncert

V kapeli svetega Jurija sicer ni rednih nedeljskih maš v sedanjem času se razume, je pa zato vsako leto na grajskem dvorišču slovesno, ko obhajajo god svetega Jurija, 23. aprila in na drugo nedeljo po prazniku vseh svetih, ko je v grajski kapeli sveta maša za pokopane na domobranskem pokopališču na Orlovem vrhu, ter v začetku septembra, ko je na Gradu srednjeveški dan in je maša v latinščini. Tu se konča tudi križev pot na Grad na cvetno nedeljo, ki se začne ob treh popoldne v cerkvi sv. Florjana Grajska gotska kapela sv. Jurija je eden najstarejših ohranjenih delov Ljubljanskega gradu in se nahaja v jugozahodnem traktu v sklopu razglednega stolpa. Kapela je, kakor je že iz imena kapele zaznati posvečena sv. Juriju zavetniku mesta Ljubljane in je podružnica Župnije Ljubljana Sveti Jakob. Prvič se omenja v letu 1489, ko je cesar Friderik III. Habsburški zagotovil vsakodnevno mašo. Najverjetneje so jo leta 1747 preobokali in poslikali z grbi, ter naredili baročno. Tudi kasneje so jo večkrat predelali največje posege so opravili leta 1849 in koncem 20 stoletja ko je kapela doživela res temeljito obnovo in takšno jo vidimo tudi danes. Ker so jo večkrat predelali imamo zato v njej kaj videti, saj jo odlikujejo gotski višinski proporci in slikovite poslikave notranjosti, ki predstavljajo svojevrstno posebnost. Notranjost je v nasprotju z običaji, namesto z religioznimi motivi okrašena z simboli kranjskih deželnih glavarjev za katere je bila podlaga opis deželnih vladarjev v Valvazorjevi Slavi vojvodine kranjske. In v tem čudovitem ambientu so se nam z Grajskim božičnim koncertom predstavili pevci Moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice. S prepevanjem slovenskih ljudskih in koledniških pesmi v priredbi Janeza Močnika z gostjo Ljubo Jenče, ki se je ljudskih pesmi učila predvsem s poslušanjem ljudskih pevk in pevcev v živo. Z pomočjo pevke, pravljičarke, zbirateljice ljudskega izročila Ljube Jenče in moškega pevskega zbora z solistkami Urško Pavli in Elizabeto Pirnat smo se podali po glasbenih poteh v zgodovino in ugotovili, da se je podati v svet glasbe pa čeprav samo z poslušanjem, bolje kakor vzeti tableto proti tej, ali oni bolečini sodobnega sveta. Napoljeni z nekim notranjim nabojem smo tako odšli iz kapele in se ne glede na slabo vreme še kar nekaj časa zadržali na grajskem dvorišču. Mogoče se je komu ob tem zazdelo, da se je povrnil v čase grajske gospode in je zato tudi svojo življenjsko sopotnico, ali sopotnika pogledal z milim pogledom in ga tako zagledal v še lepši luči. Prijeten večer ob res enkratnem ambientu je podaljšal božične praznike tako pevcem kakor nam obiskovalcem v želji, da se ob kakšni drugi priložnosti ponovno srečamo v kapeli sv Jurija zavetnika mesta Ljubljane.