Urška in Stanko Kveder praznovala zlato poroko
Če primerjamo svoje življenje z letnimi časi potem je bila poroka 28. januarja Urške in Stankota Kveder v pomladi njunega življenja. V soboto, ko sta obhajala svojo zlato poroko sta bila v jeseni življenja, v času polnem zrelosti in sadov. Sadovi njunega skupnega življenja so otroci in številna drobna dobra dejanja, ki sta jih storila skupaj zase, za svoje drage in širšo okolico. Predvsem pa gre za zahvalo za vajin zgled, da sta toliko let vztrajala v lepih in hudih dneh vajinega skupnega življenja. Tako imamo tokrat toliko več razlogov, da se Bogu zahvalimo in ga hkrati prosimo za nadaljnje varstvo in blagoslov. Ameriška zakonska svetovalka Selma Miller meni, da bi bili številni zakoni rešeni, če bi zakonci v svojem skupnem življenju vzeli za vodilo tri stavke: Ljubim te!, Potrebujem te!, Odpuščam ti!. Kajti zakonci, ki so poskušali uresničiti te besede so dosegli visok jubilej in so s svojim življenjem mlajšim zakoncem kažipot na pravo pot. Vsako leto težje namreč zakonca izrečeta Ljubim te!, čeprav si partner zelo želi slišati te besede. Vsak sicer pravi, da svojega partnerja ljubi vendar se ne spomni kdaj mu je zadnjič rekel te besede. Tako kakor Hvala ti! tudi Ljubim te! ne izgubi svojega pomena ob prepogostem uporabljanju. Prej nasprotno te besede ostanejo ves čas pomembne in izražajo nekaj bistvenega in za človeka osrečujočega. Podobno je tudi z stavkom Potrebujem te! kajti z njim damo zakoncu slutiti, da nam je v življenju zelo pomemben in občutek, da si za nekoga pomemben je pri vsakemu na prvem mestu v nekem smislu besed je zanj nepogrešljiv. Zato mora biti stavek večkrat izrečen, da daje občutek, da sta eden za drugega najpomembnejša. Koliko je zakoncev, ki so se že podali na svojo pot se razšli, ker niso našli poti do medsebojnega odpuščanja., ko pa so našli pot in zmogli odpustiti se je njihova zakonska pot zbližala, kajti ti dve besedi sta nepogrešljivi za srečen zakon. Kajti če nekdo ve, da mu drugi noče, ali ne more odpustiti ne bo mogel dolgo vzdržati v takšni skupnosti in bo kraj, kjer ni mogoče doseči sprave zapustil. Kajti zavest, da si naredil veliko napako in občutek krivde jemljeta človeku pogum in ga obenem hromita, medtem ko odpuščanje daje nov zagon in energijo za življenje. In zlatoporočenca kažeta, da je njuna zakonska pot uspešna zaradi njune zrelosti in odgovornosti, ki jo in jo bosta še izkazovala drug drugemu. Na njuni zakonski poti do sedaj ni manjkalo besed kot je Ljubim te, Potrebujem te in Odpuščam ti in verjetno jih tudi v naslednjih letih nebo saj jih bo vseskozi spremljal Božji blagoslov in varstvo nebeške matere Marije. Njuno skupno življenjsko pot bi lahko imenovali tudi nezgoda na delu , saj je ata Stanko svojo Urško spoznal leta 1958 v Rafolčah, ko se je pri Cimpremanu učil za mizarja. Pri Breznik (Igličevih) je tedaj odraščalo brhko dekle Urška in začela so se spogledovanja in vse tisto, kar si mladi v času smsjev, twiterjev in ne vem še kakšnih sodobnih komunikacijskih sredstev niti predstavljati ne znajo. In nekatera dekleta sedaj že dame z častitljivo letnico se še spomnijo, kako so pisemca nosila sem ter tja. In je prišla poroka in je prišel prvi sin Marjan, kaj kmalu po poroki, nato še drugi sin Marko leta1969 , ki je šel po atovih stopinjah, le da se ni učil pri istem mojstru. In tako kakor je ata Stanko Urško pred oltar pripeljal z priljubljenim Fičkom, tako sta tudi tokrat prišla v cerkev na Brdu z Fičkom in vsi trije so bili elegantni in popolni, saj z leti, ko dobiš tisto pravo patino več veljaš kakor mlad. Ja kljub letom je doma še vedno kravca in to ena redkih v vasi in kakor pravijo otroc, da, ko se ata med dile skrije, mama še vedno na dvorišču vpije. In kar naj vsaj še do naslednje obletnice poroke, ko se bosta ponovno z Fičkom kako pak drugače pripeljala na Brdo, do takrat pa naj ju Bog živi.