Živahen utrip se vrača v župnišče na Brdu

Nedeljsko popoldne 26. navadne nedelje verjetno ne bi bilo popolnoma nič drugačno kot vsako nedeljsko popoldne, če ne bi … Ja, na to nedeljo so predvsem v poznih popoldanskih urah ceste postale prazne, na otroških in drugih igriščih ni bilo slišati glasnega vpitja, saj je bila to nedelja, ko se je igrala finalna tekma med Slovenijo in Srbijo. So pa tisti, ki seveda o tem niso nič vedeli in jih je pot slučajno zanesla mimo župnišča na Brdu, bili malce presenečeni, ker se je iz njega slišalo bučno vpitje. No ni bilo ravno vpitje, nikogar niso tepli, le za naše so navijali tako mladi, malce manj mladi kot župnijski upravitelj Bernard Rožman. Vzdušje je bilo pravo, tekmo se je videlo in slišalo več kot odlično tudi v zadnjih vrstah, kakor so dejali. Na balkonu so poleg navijaških rekvizitov, slovenska zastava je bila že na vhodnih vratih, poskrbeli še za obvezne dodatke, kot so kokice, čips in podobne zadeve. Čeravno našim ni uspelo, tudi srebro je velik uspeh, je uspelo Bernardu zbrati mlade in se z njimi zadržati v sproščenem srečanju, da je bilo tokratno nedeljsko popoldne res prijetno za vse.