Večer poezije slovenskih duhovnikov ob kulturnem prazniku

Kako težko je kadarkoli izreči besedo dve o tem, da so bili glavni akterji kulture in tudi napredka duhovniki vidimo in občutimo še danes. Kje se spomnijo omeniti na kulturni praznik tistih duhovnikov, ki so v svojem času in s svojim izražanjem tvorili steber takratne in zdajšnje kulture. Čeprav se pesmi ali kakšno drugo delo duhovnika pogosto pojavlja na naših odrih in prireditvah, se pri tem omeni zgolj le ime in priimek avtorja. Malce drugače so tokrat praznovali kulturni praznik bralci Slomškovega priznanja v župniji Brdo. Animatorji so v soboto 10. februarja pripravili prireditev z naslovom: Večer poezije slovenskih duhovnikov ob kulturnem dnevu. Tako so mladi bralci ob pomoči animatorjev spoznavali dela slovenskih duhovnikov, ki so preko poezije dali pečat slovenski kulturi. Začeli smo z malce mlajšo generacijo in takšno, ki privabi predvsem mlade. Tako smo spoznali preko pesmi duhovnika , pesnika in pevca Franca Juvana, ki je napisal in uglasbil tudi himno Slomškovega bralnega priznanja. Ob pomoči zborovodkinje otroškega pevskega zbora, Petre Avbelj smo jo tudi zapeli. Poleg teh smo se seznanili še z njegovo Mi smo mladi kristjani in Mi družina smo velika . Glavni govornik je bil tokrat sila kratek in zanimiv dr. Anton Meden, ki nas je s kulturo seznanil tako v malce vedrejši obliki, no ampak repal pa le ni. Spoznali smo še dela Valentina Vodnika, tudi nekaj njegovih ugank in zanimivo pesem Sraka in mlade, ki je imela tudi precej igralskih vložkov. Nismo pozabili niti na Antona Martina Slomška, nato iz Štajerske skočili na Goriško k Simonu Gregorčiču, imenovanem Goriški slavček, se seznanili z akrostihom, uh kako zapletena beseda, ter preko njegove pesmi Prijateljem spoznali kako je možno postoriti ob pomoči prijateljem še več. Mlajši od Gregorčiča je Anton Aškerc z znanimi pripovednimi pesmimi se za trenutek ozrli na Trubarja ob pesmi Slovenska legenda. Dve leti po Aškrčevi smrti se je leta 1914 v Bohinjski Bistrici rodil Franc Sodja, ki je po drugi svetovni vojni emigriral v Kanado, pozneje je poslal misijonar v Argentini. Njegove pesmi so duhovno zelo bogate v njih se bori proti trpljenju, mučenju in preganjanju. V pesmi Kaktus nam sporoča, da je za velike stvari potreben čas in potrpljenje. In tudi danes živijo duhovniki-pesniki . tako imamo na Štajerskem Janežiča, na Japonskem Vladimirja Kosa, v Družini večkrat beremo pesmi Pavla Jakopa, pesnik je tudi Peter Pučnik in še bi lahko naštevali, vprašanje je le če bodo priznali kdaj, tiste prave vrednosti kulturnikov v talarjih? Naj zaključim svoje pisanje z zadnjo vrstico Gregorčičeve pesmi Prijateljem : a Bog zvestobo plati vam stoterno! Druženje smo po kulturnem programu nadaljevali z pripovedovanjem prebranih knjig. Mogoče bo naslov prireditve v počastitev kulturnega praznika v prihodnjem letu Kultura nekoliko drugače, ali jim prihodnje leto z podobno vsebino sledijo še drugi.