Zaključek letošnjega Slomškovega bralnega priznanja

Kraji, ki so močno povezani z blaženim Antonom Martinom Slomškom so tudi v letošnjem maju gostili bralce in animatorje Slomškovega bralnega priznanja. Slom in Ponikva sta tako gostila skupaj z domačini ter župnikom Mihom Hermanom preko 700 mladih, kar je število, ki po statistikah že nekaj let spremlja SBP. Ker se vsak dan začne z Bogom smo ga tudi mi najprej na avtobusu, da smo se Njemu priporočili za varno pot in ne nazadnje pri sveti maši ob oltarju domače Slomškove fare, kjer je zahajal še kot otrok in verjetno poleg tistih globokih in duhovnih misli in dejanj, naredil tudi kakšna manj prijetna, vendar otroško prisrčna neprijetnost. Glede na število duhovnikov pred oltarjem , kjer smo z veseljem opazovali tudi dva diakona je slutiti, da zamisel o Slomškovem bralnem priznanju najde veliko podporo ravno v njih in dokler bodo duhovniki se nam ni potrebno bati za osip bralcev po župnijah, lahko se nam le še kakšna pridruži . Upajmo le , da se bomo enkrat zbrali v številu 1000 bralcev in animatorjev in takrat bo veselje predvsem domačega župnika še toliko bolj veselo. Namesto pridige smo prisluhnili dolgoletni urednici Mavrice Miri Dobravec in njenim šmarnicam, ter zakladu, ki ga imamo tudi doma, samo €Ś.. In tudi tokrat nas je lepo presenetila Mohorjeva družba, ki je z knjigami obogatila knjižnice bralcev, ki smo jih dobili poleg priznanj za sodelovanje v SBP. Še nekoga velja omeniti , vse tiste, ki jih je naštel Miha Herman, tiste ki so po svojih močeh pripomogli k lepšemu, zanimivejšemu in bolj doživetemu darovanju svete maše. Sem vsekakor sodijo pevci , ki smo jim z veseljem priskočili na pomoč tudi mi, bralci in ostali. Po končani sveti maši, malica iz nahrbtnika, ter obilo priložnosti za navezavo novih poznanstev. V cerkvi zapoje zvon dvanajst in kdor poje dvakrat moli zato smo mi tokrat opoldansko molitev ob spremljavi kitare zapeli. Po končani molitvi je bil razložen še drugi del našega druženja , kjer pa so se naše poti razšle saj je nas pot vodila v Maribor ostale pa v osnovno šolo in nato naprej na Slomškovo domačijo, kjer so posamezni bralci z daljšim stažom dobili priznanja. Mi pa smo si v Mariboru ogladali in z zanimanjem prisluhnili razlagi patrov frančiškanov o zgodovini svetišča, ter v njihovi dvorani imeli kviz. Ja pravi Mavrični kviz z nagradami, ki jih je prispevala župnija in veliko smeha, ter petja. Za dobro telesno pripravljenost smo poskrbeli z krajšim izletom, ki se je nekaterim zdel strašno dolg na bližno izletniško točko Piramido, seveda smo prej moči nabirali v bližnji slaščičarni z odličnim sladoledom. Pogled na Maribor vsaj del njega je bil sicer zanimiv vendar sta nas rahlo rosenje in veter hitro pognala v zavetje mogočnih zgradb. Še obisk Slomškovega groba, kjer nam je tako kakor do sedaj zgodovino razložil animator Anton Praznik, molitev in pesem ob grobu, ter izrečene prošnje tudi za srečen povratek in potrebno je bilo iti na pot proti domu, saj je nekatere čakala še vaja pevskega zbora za nastop v nedeljo vendar o tem pa več v naslednjem zapisu. Še skupinska fotografija za slovo od Slomškovega mesta Maribora in letošnjega Slomškovega bralnega priznanja , ostali so spomini in del teh smo ujeli tudi v objektiv. Skupaj z Družino in Mavrico bomo naredili celoto o dogajanjih ob zaključku tokratnega Slomškovega bralnega priznanja, le pobrskati bo potrebno po spletu in v roke vzeti Družino in Mavrico.