Avtor: arhiv Objavljeno: 13. 06. 2007

Glasbena gostija

S prav zanimivim vabilom nas je na svoj zaključni koncert povabila Veronika Pezdirc, rojena marca leta 1987. Začetki njenega glasbenega šolanja segajo v družinske korenine, saj sta tako mami kakor tudi oče imela obilo posluha, ki sta ga znala tako kakor delovne navade prenesti na vse otroke. Tudi drugače je pri Pezdirčevih glasba doma, saj je eden od stricev organist, drugi je poučeval harmoniko, skoraj vse pa najdemo na koru. Tako je tudi ona najprej šest let igrala klavir v Glasbeni šoli Domžale, od katere se letos poslavlja. Še vedno jo bodo vezale prijateljske vezi z mnogimi profesorji, posebno še z mag. Veroniko Šarec, ki ji je bila v veliko oporo. In ker ji je glasba užitek, ji na šoli ni bilo popolnoma nič hudega. Vmes je tako končala še gimnazijo in se vpisala na Pedagoško fakulteto, smer likovna pedagogika. Tokratni koncert ali bolje rečeno recital je njen že tretji samostojni in tisti pravi zaključni. In kaj je privabilo mojo radovednost v cerkev Device Marije v Ljubljana Polje, takole sredi tedna? Na vabilu je bil napisan jedilni list in naj zapišem, kako je izgledal: najprej aperitiv, ki je bil vključen v program - sveta maša. Nato so sledili predjed, glavna jed s prilogo, sladica in za najbolj lačne še repete. Prav zanimiv in pester program za ljubitelje cerkvene glasbe. In da orgle ne bi samevale, je k sodelovanju povabila še kornofonista in skupaj sta ustvarila prav lepo sozvočje tonov. In dela, ki smo jim prisluhnili; sami mojstri začenši od Edvarda Braeina, Johanna Gottfrieda Waltherja, Johanna Sebastiana Bacha, Jeana Francaisa, Leona Boelmanna, Gabriela Faurea in Franca Kimovca. Pester jedilnik in izbira raznovrstnih ritmovnih stilov je dala tokratnemu nastopu poseben zven. In ne nazadnje pokazala, kako se stvarem streže tudi po končanem uradnem delu v cerkvi. Vsi, ki so bili na koncertu, so bili povabljeni na župnijsko dvorišče na lažji desert ali pa samo smetano. In naj svoj zapis iz tega zvočno in akustično lepega koncerta končam z mislimi, zapisanimi na koncertnem listu: "Ne sme ti biti žal za stvari, ki jih nisi naredil, tudi na za tiste, ki si jih naredil. Postavi se pokonci. Odjadraj stran od pristanišča. Ujemi veter v svoja jadra. Raziskuj. Sanjaj. Odkrivaj. Bodi srečen - ne sam, še z nekom, ki si zasluži srečo." In Veronika je našla Njega, glasbo in orgle in ... Ponosni in veseli smo, da smo delček veselja lahko delili s tabo ob tem dnevu, tako kakor sta na malo deklico ponosna tvoja mami in oči, čeprav tam daleč ...