Veterani pred oltarjem
Mnogi se boste ob prebiranju kratke novičke malce začudili in ugibali, kaj se je na 252 žegnanjsko nedeljo dogajalo v cerkvi Device Marije Vnebovzete, zato sledi uvodnim stavkom tudi podrobnejša razlaga. V navadi je, da domači župnik andrej Svete povabi na farno žegnanje v cerkev ljudi, ki so ali še delujejo v župniji. V letošnjem letu so tako prišli na vrsto ministranti, ampak tokrat tisti, ki so stregli pri oltarju pred mnogimi leti. Kar nekaj jih je slišalo glas njega in so odšli iz ministrantskih vrst v duhovniške, tudi njih smo se spomnili pri tokratni sveti maši. Poleg minstrantov veteranov sta pred oltarejm bila še domači župnik Andrej Svete in duhovni pomočnik Ivan povšnar, ki po stažu že tudi spadata med veterane. Uvodni pozdrav vsem zbranim pri sv. maši je imel Andrej Svete nagovor pa duhovni pomočnik. Tokratni nagovor pri sveti maši je začel z besedami , da imamo veliko časa, za prebiranje časopisov, spremljanje nogometne tekme, presedeti pred tv ekrani celo popoldne, ko so prenosi skokov iz Planice, si organizirati prevoz na koncert nikoli ni nobenega problema le, ko je treba iti k sveti maši, pri njej sedeti in poslušati pridigo, si organizirati prevoz za k sv. maši ali spovedi tu se pa zatakne. In kaj naj pooreče ob tem Jezus, tako kakor on govori na nenavaden način tako tudi duhovniki govorijo na nenavaden način, seveda za vse tiste, ki se ne poglobijo v njihovo besedo in stavke. v svojem nagovoru se je spomnil tudi vseh tistih prednikov, ki so cerkev zgradili in vseh tistih, ki sedaj skrbijo zanjo. Posebej se je dotaknil tudi ministrantov veteranov, kamor spada tudi sam saj je pričel ministrirati pri osmih letih in se jm tako kakor domači župnik tudi zahvalil za njihov delež pred oltarjem pred leti in na današnji dan. Tokrat bi pregovoru:Kar se Janezek nauči, to Janez zna dodali še in nikoli ne pozabi. Ker je bila sveta maša slovestna so morali uporabljati tudi kadilnico in sveče in vsa čast njim, da po tolikih letih še niso pozabili kako se stvari streže in je obred potekal res slovestno. Pokončani sveti maši so bili v župnišče povabljani poleg ministrantov veteranov še člani ŽPS, pevci, ključarji in pritrkovalci na "bob" vsem ostalim pa je bilo postreženo pred cerkvijo, da do doma niso omagali tako zaradi dolžine sv. maše kakor teže le te. V župnijšču pa so med tem ob "bobu" in kozarčku osvežilne pijače obujali spomine na minule čase.In kje so sedaj ministranti veterani, kakor sem že zapisal jih je nekaj iz vrst ministrantov v Gospodovem vinogradu, nekajjih je odšlo višje od oltarja , nekaj pa še višje od njih, ostali pa so člani občestva doma ali v drugih župnijah kamor jih je pripeljala ljubezen. O tistih višje in še višje pa tole eni so odšli med pevce na kor drugi pa med pritrkovalce v turn , da si ne boste preveč belili glave, kje le so ti pridni fantki pred toliko in tolikimi leti, sedaj so že možje in imajo svoje družine o sedanji pridnosti bi morali pobarati pa njihove soproge za tisto pred oltarjem pred leti vemo vsi.