Srečanje članov ŽPS domžalske dekanije

Rahlo je naletaval sneg , ko smo se približevali svojemu cilju člani ŽPS domžalske dekanije, ki smo za letošnje skupno druženje izbrali Oazo miru na Ljubelju. No, čeprav je sneg rahlo naletaval , ga je že bilo toliko, da so morali cesto plužiti in brez zimske opreme se tudi tistim najbolj pogumnim ni bilo za podati na pot. Toplota doma in sprejem nas je navdajala, da naša pot ni bila zaman in, da bomo tudi tokrat nedeljsko popoldne izkoristili za prijetno druženje in koristne pogovore. Tokrat je druženje pripravil župnik iz Vira pri Domžalah Jože Tomšič in je takoj na začetku poudaril ,da je, ko je sprejel organizacijo tega srečanja obljubil , da bo nekoliko drugačna kakor običajno. V uvodnem delu smo se spomnili pokojnega župnika in dekana Mateja Zevnika iz Mengšain pozdravili novega dekana Janeza Šimenca župnika iz Domžal. Po uvodnem nagovoru je sledilo manjše okrepčilo v smislu kavice po kosilu za bolj svež pristop k kasnejšim resnejšim temam. Drugi del predavanja se je razdelil na dva dela in sicer smo najprej ob pomoči Vlada Pečnika spregovorili o novem pastoralnem letu in prisluhnili njegovemu predavanju na to temo, nato prisluhnili namenu in uporabi škofijsko duhovno izobraževalnega in počitniškega doma Oaze Miru in si njene prostore tudi ogledali. Tokratno predavanje Vlada Pečnika je temeljilo najprej na uvodnem delu iz knjižice Naše poslanstvo z naslovom Družina danes in jutri in je gradivo za pomoč pri delu ŽPS . Že v svojih uvodnih mislih se msgr. Andrej Glavan zamisli nad statistikami glede posameznih zakonov, saj je število razpadlih zakonov vse večje , sicer tudi redki stopijo na skupno zakonsko pot , število kjer imajo otroci samo enega starša se dviga in takšno stanje ni ravno spodbudno za družinsko življenje. Vendar je predavatelj omenil ,da je družina božja ustanova in, da je problem reševanja v človeški plati in , da se z božjo pomočjo, da narediti korak naprej. Je pa stalnica mlajših zakonov slab temelj vsaj kar se krščanske vzgoje tiče in v mnogih družinah ne poznajo niti zgodb iz Svetega pisma. Pa kako lepo je v hladnih zimskih večerih prebirati zgodbe iz Svetega pisma, tako se nam poleg obzorij in duha krepi še bralno znanje. Čeprav se starši zavedajo svoje odgovornosti glede vzgojo jo žal vse prevečkrat tudi pozabijo in že le bežen pogled nato ali je naredil nalogo za verouk je poleg dolžnosti tudi priložnost za boljše spoznavanje eden drugega. Tolikokrat omenjena starša oče in mati, da sta prva kateheta v družini in pri otrocih verjetno zaškripa že pri prvih veroučnih nalogah, če tudi onadva nista iz doma prinesla te osnove. Poleg članov ŽPS sov veliko pomoč duhovnikom tudi zakonske skupine, ki poleg duhovne oskrbe znajo poprijeti tudi še za kaj drugega zato velja predavateljevo večkrat omenjeno geslo, da ne obupat, saj se velja za ta čas potruditi. Sledila je predstavitev nastanka in namena doma Oaza Miru od prvih začetnih pogovorov do danes. Ob tem še program za različne skupine , ki ga po potrebi tudi prilagodijo . opis sprehajalnih poti in izletov v gore je prebogat za ta zapis, zato bo najbolje skočiti do Oaze Miru in se od tam podati na katero izmed mnogih poti na vršace v bližini. Mi smo se raje po ogledu prostorov podali v sila priljubljeno jedilnico, kjer smo pokusili vsebino lonca Oaza, in nekateri so zaprosili še za repete. Polni lepih občutkov in obogateni z bogatimi mislimi smo se podali na pot v dolino in v hladno večer, nam pa je bilo še kako toplo,saj smo nedeljsko popoldne izkoristili za prijetno druženje in nabiranje izkušenj pri delu v župniji.