Sveta maša za gluhe in naglušne

Na Božič popoldne so se v Plečnikovi cerkvi v Šiški zbrali ob 15. uri k sveti maši gluhi in naglušni, da bi v svoji njim poznani govorici kretenj spregovorili o enem izmed največjih cerkvenih praznikov. Cerkev, ki je bila zgrajena med lotoma 1925 in 1927, ter ji je bil leta 1931 dodan še danes posebno arhitektonsko oblikovan zvonik, podoben je v Plečnikovi cerkvi v Bogojini. Poleg mnogih sakralnih lepot in zgodovinskih , kamor spadajo vsekakor tudi bogato izdelani lestenci v njej za duhovno oskrbo skrbijo poleg ostalega tudi za gluhe in naglušne. Čeprav je največji cerkveni praznik Velika noč tudi na Božič ni bilo nič manj slovesno in veselo. Namesto kakšnega eminentnega cerkvenega dostojanstvenika je tokrat sveto mašo daroval p. Bogdan Knavs ob pomoči dveh prevajalk v znakovni jezik. Drugače pa je bilo med vsemi opaziti neverjetno medsebojno pomoč naj si bo z dodatnim prevajanjem ali z pisanjem delov pridige. Tokratno pridigo je p. Bogdan postavil v okrilje družine katerega leto letos praznujemo in, ker so mladi starši večinoma zadržani tokrat nastopijo dedek babica in vnukinja. Na sam praznični dan ravno, ko se pripravljajo na večerjo na vratih pozvoni , nastane mučna tišina in vnukinja se odloči, da odpre vrata prišlekom. Pred vrati stojijo trije beli možje, prvemu je ime LJUBEZEN, drugemu UPANJE in tretjemu ZDRAVJE. Betežen dedek, si želi, da vstopi zdravje,saj ga še kako potrebuje, babica ne upanje,saj se bodo potem naši problemi rešili in vnukinja pravi naj vstopi ljubezen, saj se moramo imeti radi med seboj. In ko vstopi ljubezen vstopita še upanje in zdravje, kajti brez ljubezni ni upanja ni zdravja. In nato spregovori še o obisku polnočnice, kjer so številni otroci znamenje upanja, da nas Bog še ni zapustil in, da številnejše družine niso zgolj naključje, ampak sad ljubezni. Še en sicer malce šaljiv primer je povedal ,vendar se je potrebno ob njem vseeno malce zamisliti . Ko so bili pri nas na Obisku otroci iz Zambije so spraševali 0kam so se skrili otroci, ko so ulice tako puste. Tam, kjer mi mislimo, da so stoletja za nami so kar se ljubezni tiče in družin mnogo pred nami. In letos, ko smo v letu družine prosimo, da nam Bog nakloni samo delček Božje ljubezni , dobrote in miru , tudi v naše družine in naj bo vsak dan BOŽIČ. Po končani sveti maši smo se napotili še v skupne prostore, kjer smo dorekli še marsikatero pametni in veselo, čeprav ne poznamo govorice rok. Sicer pa ali ste že videli na morju otroke iz različnih dežel, ki so govorili različne jezike , kako so se lepo skupaj igrali in niso potrebovali prevajalcev. Tako je bilo tudi na našem druženju Božji otroci imajo en sam jezik in to je Božja ljubezen .