Nedelja Svetega pisma

Letošnji birmanci iz župnije Brdo so se skupaj z svojimi starši in botri zbrali pri sveti maši ob 9. uri na nedeljo svetega pisma v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete na Brdu. Med pripravo na prejem zakramenta svete birme spada tudi prejem knjige knjig , ki jo svečano izroči domači župnik, podarijo pa jih botri. Tokratni uvod v sveto mašo je pripadal birmancem tako kakor prošnje in branje beril sicer pa so zgledno sodelovali celo sv. mašo le glasovi pri petju so bili še tako malce tišji. In ker je uvodna misel , ki jo je prebral eden izmed birmancev sila bogata je prav, da si jo lahko preberemo tudi vsi ostali. Spoštovani naši starši, botri in botre, sošolci in sošolke, vsi župljani naše župnije. Še dobra dva meseca nas ločita od letošnjih Binkošti naše župnije, ko bomo fantje in dekleta iz 8. in 9. razreda po nadškofovi molitvi, polaganju rok in maziljenju prejeli dar od zgoraj €“Svetega Duha. Birmanci se že dalj časa pripravljamo na sprejem zakramenta svete birme. Danes smo Vas povabili k sveti maši v našo župnijsko cerkev, da bi skupaj izpolnili Jezusovo naročilo pri zadnji večerji : To delajte v moj spomin. Za današnje bogoslužje in njegov začetek tale misel €“ Kdor prihaja k sveti maši samo zato, da bi prejemal, je kmalu razočaran. Kdor pa pride v cerkev in reče samemu sebi in Bogu : Odreči se hočem svojim željam in interesom , moliti hočem za tukaj zbrane, komaj poznane ali nepoznane sokristjane, bo v sebi doživel mir in veselje, kakršnega v zaverovanosti vase ne more okusiti. Če nas bo veliko takih, se bo ozračje spremenilo, hlad bo izginil . Sprejeti birmo pomeni tudi biti poslan k maši , ne le v tako imenovanih svetih časih , za Božič in Veliko noč, ampak vsako nedeljo. Kdor je v tem zvest, obdarja sokristjane, pa tudi sam je obdarovan. Drug za drugega molimo pri današnji sveti maši, predvsem pa molite za nas birmance, da bi prav razumeli sveto mašo in prihajali ne le zato, da bi sprejemali, ampak, da bi s seboj prinesli tudi darilo- samega sebe! In še delček iz nagovora domačega župnika, ki je bil sicer namenjen vsemu zbranemu občestvu vendar so nekaj nasvetov poleg staršev slišali tudi botri. Najprej je spregovoril o pomenu Svetega pisma v katerem je zapisana beseda Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka. Ta knjiga knjig naj jih spremlja preko celega življenja in naj se nanjo spomnijo tako v veselih kakor žalostnih trenutkih, kajti Bog je povsod in vedno z nami. Svoje misli je namenil tudi botrom in botram , tako o namenu botrstva kakor o tem, da se ne konča takoj po prejemu zakramenta, ampak mu mora biti vzor in mu dajati dober zgled vseskozi. Poleg tega pa pri njem najde vedno pomoč in podporo, kajti botrstvo traja vedno in večno. In čeprav na zunaj mladi ne kažejo, da potrebujejo oporo spomnimo se le naših mladostniških let , potrebujejo nekoga na katerega se lahko zanesejo, naslonijo glavo in pričakujejo kakšno spodbudno besedo in kdo je pri tem takoj za starši najbolj poklican, če ne boter. Pred prošnjami za vse potrebe so mladi prejeli Sveto pismo , ki naj bi jim bil vodič v tem težkem mladostnem času, nato so izrekli prošnje tako zase kakor za vse zbrane. Po končani sveti maši so se skupaj z botri in botrami pomudili še pri jaslicah nato pa odšli svak na svoj dom, bogatejši za knjigo knjig in spodbudnimi besedami domačega župnika Andreja Svete.