Na predvečer slovenskega kulturnega praznika

Srečanje na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bilo za bralce Slomškovega bralnega priznanja nekaj posebnega. V počastitev kulturnega praznika so animatorji v goste povabili priljubljenega voditelja duhovnih vaj iz Želimelj Petra Pučnika. Druženje z bralci se je začelo ob oltarju pri sveti maši, nato pa nadaljevalo v župnišču. Župnijska dvorana je bila kar malce tesna, saj so jo poleg bralcev in animatorjev SBP napolnili tudi mladi, ki delček duhovne oskrbe dobijo tudi pri salezijancih v Želimljah. Pridružili so se jim starejši, ki radi prisluhnejo duhovno bogati besedi in pesmi. V prvem delu srečanja so vprašanja zastavljali mladi bralci in tako tipajoč izvedeli veliko o Petru Pučniku, tudi o tem, koliko je stalo njegovo učenje harmonike. Seveda je beseda tekla tudi o zavetniku salezijancev don Bosku -sv. Janezu Bosku, ki je znal mlade privabiti in animirati, kar počno salezijanci še danes. Zelo všeč mi je bila razlaga don Boskovega načina dela. Marija je imela ob sebi ovčke in volkove in delo don Boskovih naslednikov je volkove spremeniti v ovčke. Seveda si ob tem lahko mislimo vsak svoje, vendar je v tem vendarle delček resnice. Poleg molitve in duhovnosti človeka krepijo še druge vrline, kamor vsekakor sodi šport in mladi to dobro vedo, saj se duhovnih vaj sila radi udeležujejo. Smo pa takoj na začetku našega druženja iz Petrovih ust slišali, da funkcije, ki jih opravlja sploh niso pomembne, važno je, da se imamo dobro. Obenem je izrekel opravičilo, da ob predvečeru praznika govori malce preveč domače, seveda v želji, da se beseda razume. Poleg mnogih vprašanj je mlade bralce zanimalo, če kaj bere in katere knjige. Dobili so zelo zanimiv odgovor, da je v mladih letih rad bral pustolovske zgodbe, sedaj pa rad vzame v roke Drobne zgodbe za dušo, ki jih piše Božo Rustja in izdaja Ognjišče, so pa tudi na seznamu SBP. Zaupal nam je, da v njih večkrat najde odlično izhodišče za pridigo. Na vprašanje, če bi bil bralec SBP, če bi bil še enkrat obiskoval osnovno šolo, je odgovoril pritrdilno, saj branje poleg ostalega tudi krepi duha. Na vprašanje, zakaj duhovna glasba ne najde več prostora na radijskih valovih, je odgovoril, da se stvari počasi izboljšujejo, in da radio Ognjišče to glasbo večkrat vrti. Prisluhnili pa naj bi tudi drugim, starejšim oblikam glasbe. O novih zvrsteh glasbe "težki metal" in "temni rock" je dejal, da tiso kar jemo, vpliva na naše telo, tisto, kar vidimo in slišimo pa vpliva na našo dušo. Vsa tovrstna glasba ni slaba, nekatere skladbe, posebej tiste, ki vsebujejo negativna subliminalna sporočila, pa človeku, ki jih posluša, dejansko škodujejo. Ker so spraševali mlajši bralci, jih je zelo zanimalo, kaj je bilo tisto v šoli, kar ga je najbolj navduševalo. Odgovor, ki je aktualen tudi v sedanjem času, je bil , da je bilo najboljše iti v šolo in domov, tisto vmes je bilo pa malce slabše. Drugi del srečanja je minil v veselem prepevanju in učenju pesmi, ki jih je Peter Pučnik napisal in uglasbil precejšnje število. Mi smo se z njegovo pomočjo naučili dveh. Priznati moramo, da so nas ritmi navdušili podobno kot skupino starejših gospa, ki so po njegovi pripovedi nekoč prisluhnile vaji mladih pevcev v cerkvi. Veselo smo prepevali in po zagotovilu Petra Pučnika, nam je šlo kar v redu. Ker je bilo med srečanjem večkrat slišati, da naši mladi radi obiskujejo duhovne vaje v Želimljah, nas je povabil na informativni dan Gimnazije Želimlje v petek 16. februarja in soboto 17. februarja, da se sami prepričamo zakaj so Želimlje tako privlačne. Opazili smo, da se veliko več posvečajo vzgoji mladih, kot gospodarskim zadevam, saj s seboj ni prinesel nobene zgoščenke, ki so nastale na pevskih druženjih... Vsi pa smo bili povabljeni na obisk in nekateri so povabilo vzeli sila resno in že na sam praznik odšli tja na duhovne vaje. Več o salezijancih najdemo na njihovi spletni strani.