Nastop ljubiteljske dramske skupine Polna luna
Na zadnji dan v mesecu februarju, smo si v kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici v večernih urah lahko ogledali igro Alojza Rebule Mesto Arbela. Tokrat so v goste prišli igralci leta 1996 ustanovljene igralske skupine Polna luna iz župnije Devica Marija v Polju, kjer je župnik naš rojak Janez Bernot. Društvo je plod potreb mladih, da se druži in naredi nekaj koristnega tako zase, kakor za druge. V Letih od nastanka se je oblikovala dobra in stalna skupina ljubiteljev amaterskega gledališča, ki se ji iz leta v leto pridružujejo novi mladi željni odkrivati skrivnosti odrskih desk in del. Seveda so prvi začetki bili sicer težji vendar so jih z lahkotnejšimi igrami osvojili in z leti postali pravi mojstri odrskih desk. Ampak niso ostali samo pri nastopanjih in vajah, kamor vložijo poleg svojega znanja in truda tudi čas, ki je denar, ampak so se povezali z ZKUS-om, društvom, ki je ustanovljeno z namenom, da povezuje slovenska kulturna društva, ki temeljijo na krščanskih vrednotah. V zadnjem času svoja znanja poglabljajo tudi v Oazi miru na Ljubelju, kjer se izobražujejo na področju gledališke režije, mimike, giba in igranja. Tokratno delo je eno izmed resnejših del iz njihovega program in je namenjeno predvsem odraslim. Ob poplavi praznih vendar sila prikupnih za oči različnih žanrov iger so izbrali igro Alojza Rebule Masto Arbela in v njeni vsebini je vsak od igralcev našel svojo dušo. In kakšna je vsebina? Tokratno vsebino igre, bi lahko postavili v bilo kateri čas in mesto in vedno bi bila ista, popolnoma resnična polna različnih spletk in namigovanj z kontrolo ob strani, od spodaj iz stene. Neverjetno je, kaj vse prinese prihod nekoga v mesto in kako se stvari obrnejo, ko nekateri le spregledajo, žal je mnogokrat tako tudi v današnjem času. Avtor, kateremu se mladi igralci zahvaljujejo za razumevanje in dovoljenje za uprizoritev njegovega dela je spretno v sicer štiri dele umestil Njega, ki pride in naredi revolucijo v majhnem mirnem mestu, samo s tem, da vsakemu pove kaj mu gre. In tisti, ki spregledajo spremenijo svoje življenje in delo in to je prav, kajti Njega mnogi iščejo zaman, vendar je tu in tam, samo oči je potrebno imeti odprte, da o srcu ne govorimo. Mnogo resnic sicer na malce drugačen način smo spoznali tokrat in priznati je treba, da so nas igralci popeljali v nek drug svet, svet, kjer je On in smo mi. Mislim, da ni bilo potrebno veliko, da smo se prepoznali v likih, če že ne sami pa vsaj €Ś€Ś In na koncu še zahvala mladih za povabilo, ter župniku Janezu Bernotu za pomoč skupini in naložili smo si vsak svoj križ in odšli eni z navadnim drugi pa malce naparfumiranim, vendar križ je naš in potrebno ga je nositi, mogoče po ogledu igre le malce lažje, saj €Ś€Ś.. Ja kaj sem mislil z €Ś€Ś.., oglejte si igro in sami dodajte svoje misli za zaključek.