Predavanje Vlada Pečnika staršem in botrom letošnjih birmancev
Mnogokrat slišimo kakšen naj bo boter in kakšna naj bo vzgoja oziroma priprava staršev na sprejem svetega duha njihovih najdražjih nam je tokrat v dvorani kulturnega doma Antona Martina Slomška v petek 07 marca, ravno o tej temi spregovoril član Slovenskega katehetskega urada in urednik revije Naša kateheza župnik Vlado Pečnik. V polni dvorani, ki jo največkrat napolni samo koncert tukajšnje godbe so morali dodati še sedeže, da je večina lahko sedela nekaj jih je žal moralo predavanje poslušati tudi stoje. Po uvodnem pozdravu in molitvi je zbranim spregovoril Vlado Pečnik, ki je v svoj govor vključil tako pomembnost staršev pri vzgoji mladih in ne nazadnje tudi botrov pri usmerjanju teh. Pomen enih in drugih je,da mladim nudijo ne samo materialno podporo ampak tudi duhovno in ravno to v tem času še kako potrebujejo. Veliko je bilo ob tem pogovoru položenega vsem trem stranem na srce, čeprav je od birmancev kakor svetel plamen bila le ena birmanka, predvsem tudi iz dolgoletne prakse. In ker se človek vedno uči, žal tudi na napakah je prav, da še enkrat zapišemo, da je vloga staršev učiteljska, voditeljska in duhovniška. Če v družini ni skupne molitve, pa čeprav samo zvečer ali pri kosilu je tudi v družini otrok ne bo. In tako počasi pluje naša vera€Ś€Ś.. Ob tem se resno vprašam je odgovornost staršev in botrov takšna, da bodo mladi našli pot k veri. In generacija, ki sedaj prejema zakrament svete birme, bo še kako pomembna čez leta v naši ali kakšni drugi župniji. Ob tem velja tudi misel, ki jo je izrekel predavatelj , da se Bog ne vsiljuje, da le mi pred njim zapiramo vrata. Mogoče smo vrata priprli že starši, kajti mladi točno vedo kolikšna je naša vera, koliko so njihovi starši verni in to tudi čutijo. Tipični primeri naše vere so takile. Ko nas zadane nesreča, bolezen ali kaj podobnega najprej obiščemo vse možne variante naše ozdravitve in na koncu pridemo s svojimi težavami, ki so se med tem še pomnožile k Bogu. Zakaj nikoli obratno. Isti primeri so smrt, prej redko v cerkev raje nikoli, ob smrti pa€Ś.. je to naša vera ? Nedelja dan , ko smo lahko skupaj tudi z Bogom je velikokrat brez svete maše in kako naj potem otroci bodo verni. Še in še je bilo primerov o tem ampak nekaj besed je veljalo tudi botrom, ki s tem, da položijo desno roko na desno ramo birmanca povedo, da so pripravljeni pomagati in stati ob strani birmancu. Boter po svojih močeh spremlja birmanca skozi vse življenje in mu mora biti poleg vsega tudi vzor. In če so starši zlata luč svojim otrokom so jim botri opora vse do smrti in skoncentrirati vlogo botra samo na en dan in dar ni tisto kar o botrstvu govori cerkveni zakonik. Na koncu ped zaključno molitvijo domačega župnika, smo besedico dve namenili tudi škofijsko duhovno-izobraževalnemu in počitniškemu domu na Ljubelju. Kjer lahko v tišini in miru premišljujemo, ali preživljamo svoj dopust, ali le prijeten vikend.