Predvelikonočno srečanje za starejše

Ko se najde skupaj nekaj ljudi, ki so pripravljeni narediti še kaj za druge ne samo zase običajno osnujejo Karitas in tudi na Brdu ni nič drugače. Že leta poleg vseh drugih dejavnosti skrbijo za vsakoletna srečanja starejših in bolnih župljanov župnij Brdo in Zlato polje. Letos sta si srečanja zelo blizu in tako so se ponovno, po decembrskem srečanju srečali že marca. Na cvetno soboto , ko smo v cerkvi praznovali god Jezusovega krušnega očeta in rejnika sv. Jožefa so se v velikem številu zbrali v župnišču. Takoj ob prihodu so imeli priložnost za sveto spoved in klepet, nato je sledila ob 16. uri sveta maša in po njej prijateljsko druženje ob manjšem prigrizku in pijači. Tudi tokrat jih je pri sv. maši nagovoril duhovni pomočnik Ivan Povšnar in jim v nagovoru omenil njihovo poklicanost in življenjsko nalogo. Tako ste imeli mnogi življenjsko nalogo očeta in matere, stopili ste v zakonski stan ali pa ostali sami, vendar ste v življenju verjetno velikokrat čutili križ, ki vam ga je nalagalo vaše življenjsko poslanstvo. Zato se zahvalite Bogu in Devici Mariji, da ste vse zmogli in dospeli do današnjega dne. Sv. Jožefu se priporočimo, da nas v letih, ki so še pred nami spremlja in nam je naš priprošnjik in zavetnik tudi ob uri, ko se bo končalo naše zemeljsko poslanstvo. Po uvodnih mislih, ki so bile sicer sila preproste, vendar so segle globoko v srce in dušo je sledilo še bolniško maziljenje. Ne kot priprava na odhod v očetovo hišo, ampak , da v njem najdemo tisti smisel življenja in tolažbe, ki nam ga On daje. Na koncu svete maše še blagoslov zelenja in butaric, tudi tistih , ki so jih dobili v dar za spomin na srečanje. Pred družabnim delom druženja še čestitka g. Ivana vsem Jožicam in Jožetom, čeprav malce prej pa vseeno iz srca, ter predstavnika Karitas in domačega župnika Andreja Sveteta za bližajoče se praznike. Druženje se je zavleklo v pozno popoldne in tudi, če so jih prišli iskati domači se nikomur ni prav nič mudilo domov, kajti v župnišču v družbi sebi enakih ob dobrotah na mizah , ja kdo bi pa silil domov. Sicer pa bo kmalu tu že naše naslednje druženje in priložnosti za obujanje spominov bo kar še nekaj, da le Bog zdravje da, so še pripomnili.