Avtor: arhiv Objavljeno: 23. 03. 2008

Velikonočni prazniki

So nam mogoče letošnji prazniki prinesli kaj novega? S Cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč, ki je največji praznik krščanstva. In ravno zato, je še kako prav prišel že tretji radijski misijon, čeprav je večji del bremena praznikov ostal na ramenih domačih župnikov. Vendar ob poslušanju bogatih duhovnih misli in zanimivih pogovorov je bila priprava veliko lažja. Cvetna nedelja, ki jo imenujejo tudi oljčno, je poznana po blagoslovu zelenja in slavnostnim vhodom Jezusa v mesto Jeruzalem. Na Brdu že nekaj let člani turističnega društva Preserje postavijo butarico , kaj butarico , butaro saj je prava velikanka z veliko simbolike. Poleg zelenja jev njej še ljubezen in čas in dobra volja krajanov, ki jo postavijo in okrasijo. Sam praznik se prične z velikonočnim tridnevjem, ki ga sestavljajo veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija.Veliki četrtek dan ko razgrnemo oltarje in se posvetimo molitvi, velkiki petek čas čaščenja križa, ki ga častimo še celo soboto. V soboto je že zjutraj zarana blagoslov ognja, da ga gospodinje dobijo čim prej, da so do blagoslova- žegna, pripravljene in pečene vse jedi. Namen blagoslova je, da se zavemo Božje dobrote, darov, ki smo jih prejeli od Boga, in da začutimo Božjo bližino in njegovo navzočnost v našem vsakdanjem življenju. Kruh je sad Božje dobrote in človekovega dela. Meso je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno Jagnje.€œ Dodali so, da pet rdeče obarvanih pirhov spominja na kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. Korenine hrena pa nosijo simboliko žebljev. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja Božjega groba. V petek je Jezus umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) je vstal od mrtvih. Zato se velika sobota zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela aleluja (hvalnica vstalemu Kristusu). In ravno v soboto je naše kraje pobelil sneg, mogoče kot opozorilo ali pa€Ś€Ś..Nedelja zjutraj Aleluja in vstajenska procesija v prav prijaznem vremenu, če se ozremo samo dan nazaj, ampak na večer nas čaka zopet oblino sneženje. Vstal je, živ je, kajti grob je prazen. Veselimo se! Se pa ob praznikih postavlja vprašanje, so številni verniki pri vseh obredih res znak naše globoke vere v Njega, ki je za nas dal življenje, ali le ohranjanje nekih starih običajev babic in dedkov, ki so tako lepi, vsaj kar se tiče tistega dela, kjer zauživamo dobrote domače kuhinje in se k Bogu zatekamo po pomoč samo takrat, ko nam nihče več ne more ali noče pomagati. Star pregovor pravi, vse se plača vsa se vrača, da ne bo tudi pri nas tako. Mogoče nas On pravočasno opominja, le spregledati nočemo. Ali kakor mi je pred časom zapisal moj sorodnik, ki ne sliši, veliko ljudi je gluhih, eni tako drugi drugače, slišimo Njegov glas še pravi čas. Sier pa bomo videli že na velikonočni ponedeljek, ko vse poti vodijo v Emavs in naslednje nedelje, kje so naši..............