Akademija za materinski dan
V nedeljo po sveti maši ob 9. uri smo se v cerkvi na Brdu spomnili z krajšim kulturnim programom praznika Gospodovega oznanjenja in materinskega dne. Tokrat so mladi poleg zanimivega program pripravili tudi lična darila za mamice, ki so bila njihovo delo. Saj so jih izdelali učenci pri verouku pod vodstvom s. Frančiške Gerčar, čeprav je kakšna urica in pomoč odraslih po verouku je še kako prav prišla. Med veznim delom in posameznimi recitacijami je prepeval otroški pevski zbor pod vodstvom Petre Avbelj. Tako nam je Romana predstavila sveto družino, Eva in Nina sta se zahvalila staršem. Ali je to dovolj? se je vprašal še povezovalec. David nam je spregovoril očetu, ki je tudi dar od Boga, še prej nam je Irenej spregovoril o mamici , nato so Nežka , Maruša in Lea spregovorile tudi o svetlem žarku, ki sije v vsaki družini, o njih samih, o otrocih. Na koncu še blagoslov daril, ki so jih prejele mamice ob izhodu. Lepe lične kapelice z sveto družino , ki naj najde prostor v domači hiši in naj nam bo zgled kako naj ravnamo, ko bodo prišli trenutki, ko ne vemo kako naprej.
V svetem mestu nazareškem skromna hišica stoji v hiši Jezus z Marijo in svetim Jožefom živi. V Božjem miru in ljubezni dnevi jim potekajo , ko z molitvijo in delom , kruh vsakdanji služijo. Naj bi vse družine naše Jezusov postale dom, mi otroci v njih pa srečni , kakor v Nazaretu ON.
Hvala ati, mami, ker sta vedno z nami ker svetujeta, kar dobro je za nas in krajšata nam čas. Hvala,- ker podarita nam ves svoj čas, da je lažje vsakemu od nas. Hvala vama, prisrčna hvala, ker nas imata rada. Ponujata vsak dan svojo nam toplino, da nam življenje teče bolj zanimivo.
Mamica je zgodaj vstala, se umila, počesala, me narahlo poljubila prvič v šolo pospremila. Z očkom zame je skrbela, pletla, kuhala in pela. Daj, Bog, da zdrava bo ostala! Mamica , prisrčna hvala!
Če smel bi kdaj izbrati si dar, pokleknil i pobožno pred oltar in prosil bi ponižno iz srca, takole prosil bi Boga. O, Bog, če željo svojo smem izdati, dovoli mi, da enkrat z roko svojo me poboža očka zlati€Ś. Ni dano mi izbirati darov, a v vrsti mnogih je grobov med vsemi eden svet za mene: v njem spi očetovo srce.
Rad bi bil kakor sonce, ves svetal in žareč, da bi odganjal sence, ki jih je vse preveč. Ogrel bi mamo, očka, ko je med njima hlad, da ju k spravi pofočka moj:imam vaju rad. Potem bo v našo družino pljusknil sončni val in zavladala bosta z vso toplino moja kraljica in moj kralj. A jaz- malo sonce, med njima bom svetil na vso moč, da sreča bo naša rima,: noč in dan , dan in noč.