Kanonična vizitacija g. nadškofa msgr. Alojza Urana

Minilo je deset let kar se je zadnjič mudil v naših krajih takrat še kot pomožni ljubljanski škof g. Alojz Uran. Tokrat je v našo sredo prišel v petek 4. aprila, da mlade najprej izpraša o znanju in njihovi veri, da jih bo potem lahko potrdil v veri. Najprej je posvetil čas molitvi pred oltarjem farne cerkve in nato nasmejan spremljal posamezne predstavitve posameznih veroučnih razredov. Prvi razred, ki še nima toliko govornih in bralnih sposobnosti se je predstavil z pesmijo in razveselil nadškofa z svojo prisrčnostjo. Predstavitev učencev drugega razreda, ki bodo letos prejeli prvo sveto obhajilo je bila že bolj strokovna in branje je za ta razred že mala šala. Sledili so še ostali razredi vse do birmancev, ki so se predstavili posebej tisti z Brda in tisti iz Zlatega polja. Seveda je predstavitev pripadla tudi otroškemu pevskemu zborčku pod vodstvom Petre Avbelj in v imenu vseh je spregovorila kar zborovodkinja. Po končani predstavitvi je sledilo temeljito izpraševanje birmancev in birmank, ki jih je po uvodnih dveh treh vprašanjih minila trema in odgovori so bili čedalje bolj glasni. Ker je prvo vprašanje vedno najtežje se je tokrat glasilo: Kako ti je ime? in pogovor je stekel kot namazano. Če pa se je kje zataknilo je g . nadškof pomagal z pripovedjo kakšne anekdote ali zgodbice. Po končanem spraševanju je sledila sveta maša in po njej srečanje z ostalimi sodelavci v župniji. Tako so se v župnišču zbrali člani ŽPS, ključarji farne in podružničnih cerkva, člani Karitas, zakonske skupine, Pavličevega sklada in Slomškovega bralnega priznanja. Po vsaki posamezni predstavitvi občestva, ki je bila podprta z slikovnim materialom je g nadškof vsaki skupini namenil nekaj misli. Ja tudi zapeli smo, čeprav mnogim petje ne leži najbolje ali bolje zapisano jih Bog z talentom petja ni bogato obdaril. Po srečanju še izročitev simboličnega darila , mogoče tudi zato, da bo naslednjič prej prišel k nam, kajti domače dobrote znajo kaj hitro biti kje drugje kakor v košari in prav je tako. Po srečanju z starejšimi se je zadržal se v sproščenem pogovoru z mladinsko veroučno skupino in tudi tu ni manjkalo petja in to takšnega kako že pravijo RDM. Vas zanima kaj je to, ritmično duhovna glasba, ki so jo mladi sprejeli za svojo. Dan se je nagibal proti jutru, no nekaj urice je še ostalo ko se je msgr odpravil proti Ljubljani, mi pa proti ...... ja, tega nam je manjkalo v teh dneh.