Srečanje bralcev Slomškovega bralnega priznanja

Urnik letošnjih prireditev je malce premaknjen, zato smo se bralci in animatorji Slomškovega Bralnega Priznanja srečali že v soboto 26. aprila in kje drugje kakor na Ponikvi in Slomu. Tudi tokrat smo svoje druženje pričeli v cerkvi, kjer je Anton Martin Slomšek dobival prva znanja o veri. Sveto mašo in vse dejavnosti so tokrat prevzeli Frančiškovi otroci le sladko okrepčilo je bilo domače in tudi prostori v novi lepo urejeni telovadnici in šoli. Sveto mašo smo pričeli z ogrevanjem naših grl, mi smo to počeli že na avtobusu zato nismo imeli problema pristopiti k petju, le nekatere pesmi so bile nove. Jih bomo pa prihodnje leto bolje zapeli, saj človek res ne more vse vedeti in znati. In na to temo, kako branje dviga duha in znanje nam je v tokratnem nagovoru spregovoril p. Jurij Štravs. Boljšega prikaza kakor povzpeti se na prižnico nebi mogli najti za dvig našega duha in znanja. In ravno to je storil p. Jurij in s tem mladim in malo manj mladim nazorno pokazal kako se dviga naš duh in kako je rasel tudi Slomškov duh, saj je tudi on rad prebiral zanimive in duhovno bogate knjige. Seveda je beseda nanesla tudi na knjigo vseh knjig Sveto pismo in v njej pogovor z Bogom. Sv. Frančišek je naročal, da če kdaj najdete zapisano besedo iz Svetega pisma jo poljubi in s tem pokaži svojo ljubezen do Boga in Anton Martin Slomšek se je s tem zelo strinjal. Še nekaj je naročil vsem nam radi berimo knjige in poslušajmo nasvete starejših, kajti le tako bomo dosegli cilje, ki so pred nami. Seveda naj bodo knjige z dobro in pametno vsebino in ne kaj drugega. V slučaji, da nebi brali nobene knjige, dolgo časa se naše pamet lahko močno zmanjša in na koncu lahko celo pozabimo brati. Ja resni nasveti prijetnega moža, ki nam je nekaj nasvetov in zgodovino sv. Frančiška ob pomoči Frančiškovih otrok. Sledil je čas za obrok in tako kakor na romanjih smo tudi tu odprli popotne torbe in se okrepčali eni malce bolj obilno, drugi bolj skromno, saj smo na romanju in kakšen manjši post tudi prav pride. Sledi zbiranje v cerkvi in molitev, ter petje ob spremljavi za cerkev ne preveč značilnih inštrumentov in spoznali smo še nekja letošnje nastopajoče v šmarnicah iz ust avtorice, ki si je za pomoč pri predstavitvi tudi sposodila otroke. Pot nas vodi v novo šolo, kjer nas pozdravi ravnatelj šole in nam zaželi dobrodošlico v popolnoma novi šoli. Mnogi zavzdihnejo, joj, ko bi še pri nas imeli takšno šolo in telovadnico in knjižnico mogoče se želje kdaj uresničijo, tako kakor so se otrokom v Ponikvi. Vprašanje je le kako so oni zadovoljni z šolo. Učiti se je pa tako treba naj bo nova ali pa stara. Tu pa pride tisti veselejši manj resni del druženja, ki ga tudi tokrat ustvarjajo Frančiškovi otroci ob pomoči sv. Frančiška in njegove življenjske poti. Prepleta se petje z govornim delom in veliko izvemo o tem, kaj počno Frančiškovi otroci in sv. Frančišek z vnemo znana samo njemu razlaga kako je bilo pri njemu doma, kako ga je imela rada mama in še in še . Mladi nam pokažejo, kako se odlomek iz Svetega pisma naredi zanimivejši in hitreje razumljiv tudi najmlajšim. Sledi podelitev priznanj in praktičnih nagrad, ki jih je prispevala Mohorjeva založba posameznim župnijam in nato kipcev vsem, ki berejo že tretje leto pri SBP. Še prej nam besedico dve nameni glavni lik Slomškove šole, ja tiste nedeljske, ob tem mnogi vzkliknejo, kako fino je bilo šola samo ob nedeljah, ne pomislijo pa na to, da so morali otroci med tednom delati na polju in v hlevu in, da so bili večkrat lačni kakor siti. Da Blaže je prišel in nas pozdravil, sicer pa množica preko 750 bralcev in animatorjev vsekakor zasluži obisk tako imenitne osebnosti kakor je Blaže iz nedeljske šole. Pri izhodu dobimo še naloge, ki jih opravimo med potjo do rojstne hiše in kako težke so. Ob tolikih zanimivostih in dogodkih biti dve minuti tiho, joj kako težko ampak se potrudimo in gre , vsem sicer ne uspe ampak 80% smo pa le. V cerkvi sv Ožbalta zapojemo še pesmico in z aplavzom nas nagradi pobudnik SBP župnik na Ponikvi Miha Herman, ki si ob obilici organizacijskih del vzame čas za skupinsko fotografijo. Na poti srečamo še Andrejo Štunf, ki ima v rokah organizacijske niti srečanja in nas napoti do rojstne hiše po bližnjici, kajti svak čas bo deževalo. Mislite, da smo ji verjeli kje pa iz jasnega pa ja ne dežuje in nam je bilo kmalu žal kajti tudi tokrat nas vreme ni pustilo na cedilu tako kakor že nekaj srečanj. Zadnji so prispeli premočeni v rojstno hišo v kateri šumi kakor v čebelnjaku, saj Frančiškovi otroci in patri zanjo narediti kljub slabemu vremenu dobro zabavo. Tu se poje, smeje in se pogovarja, o čem drugem kakor o Slomškovem Bralnem Priznanju. Torej se srečamo ob letu na Ponikvi, med tem pa knjige v roke, da ne pozabimo brati.