96. let s. Silvestre Hanžel

V soboto 24. maja je v krogu sorodnikov praznovala svoj 96. rojstni dan s. Silvestra Hanžel, čeprav je bil tisti pravi dan že 17. maja. Verjetno so ji na ta dan sestre, ki z njo v samostanu sester usmiljenk sv. Vincencija Pavelskega na Šutni v Kamniku čestitale in ji zaželele še mnogo let. Verjetno se boste tisti, ki boste pregledovali slike nastale ob obisku malce čudili, kajti kaj naj bi imeli skupnega avtomobili in življenje naše slavljenke. Starodobni avtomobili, mogoče je bil med njimi kakšen tudi z letnico 1912, leto ko je luč sveta zagledala kot deseti od trinajstih otrok s,. Silvestra potrebujejo ljubezen, ljubezen lastnika, da ga skrbno neguje in pripravlja za vožnjo, da po tolikih letih še deluje in razveseljuje tako lastnike kot naključne mimoidoče. Ljubezen je vezni člen v življenju s. Silvestre. Najprej ljubezen staršev, nato njena ljubezen do Boga in ne nazadnje, ljubezen Boga do nje saj ji da življenje. Že v otroških letih sta jo starša naučila ljubezni do vere in to goji še danes. V ne preveč bogati družini, saj so spadali med manjše kmete se je rodilo 13 otrok in ona je kot desetnica odšla po svetu z globoko vero in zaupanjem v Njega, ki ji na starost vse to vrača. In to bogato, saj ima v sebi veliko več volje do življenja , dela in molitve kakor precej mlajši. Skupaj s s. Štefanijo in s. Benedikto preživljajo čudovite urice v svoji hiši. Sobotno popoldne in ustaljeni red smo zmotili le mi s svojim prihodom. Najprej sorodniki iz Prlekije saj je bila rojena v Drakovcih pri Mali Nedelji nato še sestra Magdalena in slovesno rezanje torte se je lahko začelo. Koliko smeha , ja za ta leta je še sila bistrih misli in tudi kakšno še razdre, spomini na mlada leta Paragvaj , Urugvaj in Čile in kaj se je vse tam naučila, del tega pokaže tudi nam. Nato sorodniki razkropljeni po širnem svetu od Francije, Avstrije in Slovenije , tako hitro našteva, da še jaz ne sledim. In kako ponosna je nanje. In njene rožice, rožice na okenskih policah, upodobljene na slikah, prtih, spominskih darilih in ne vem še kje. Pri teh letih bo pa človek zagotovo vedel kaj je lepo, saj mislim si tako. In slavnostni razrez torte brez svečk , kajti kam bi jih pa dali saj jih je toliko. Vsakemu košček, ko me vpraša, če bi še odgovorim , da ne ampak bila je zelo dobra. Kar žal mi je za tisti olikani: Ne hvala, ampak saj leta tečejo in čez leta, ko bo 100 svečk bom pa , če Bog da meni pojedel na Vaše zdravje s. Silvestra dva kosa torte, da o domačem rujnem vincu iz tistih hribov, ali gorc kakor Vi pravite ne govorim in ne pišem. Naj Vas do našega ponovnega srečanja varuje mati Marija in On, ki Vam je dal dočakati že 96 pomladi.