Avtor: arhiv Objavljeno: 16. 09. 2008

Obisk pri svetem patru Piju

Čeprav je bilo vsakodnevno poskrbljeno za sveto mašo , pa sta bila vendar torek 16. in sreda 17. septembra dneva, ko se je vrvež polegel, ko so tudi tisti, ki niso najbolj verni doživljali preporod v svoji krščanski veri. Na 6. počitnicah z Radiem Ognjišče smo namreč v teh dneh poromali k sv. patru Piju. Pater Pij se je rodil 25. februarja 1887 v kraju Pietrelcina v italijanski pokrajini Benevento. Pri krstu so mu dali ime Frančišek, ko pa je leta 1903 vstopil h kapucinom, je dobil redovno ime Pij in mu dodal vzdevek iz Pietrelcine, po svojem rojstnem kraju. . Odraščal je v revni družini, saj je njegov oče moral kar dvakrat za zaslužkom v Ameriko. Po končanem bogoslovnem študiju in redovniški vzgoji je leta 1910 prejel mašniško posvečenje. Zaradi slabega zdravja so ga predstojniki poslali v samostan San Giovanni Rotondo blizu jadranske obale, kjer je preživel skoraj vsa leta svojega redovniškega življenja. Tu je leta 1920 v mističnem zamaknjenju prejel stigme - znamenja Kristusovih ran - na rokah, nogah in prsih. Rane je moral pokrivati, prav tako pa kar dve leti ni smel javno maševati. Bil je deležen mnogih sumničenj, obtožb in obrekovanja, celo preganjanja. Sam ni dal nase nič, želel je le, da bi ljudje, ki so trumoma prihajali k njemu, nosili v sebi vero in voljo po spreobrnjenju. Za lajšanje telesnih bolečin je v kraju ustanovil najsodobnejšo bolnišnico, duše pa je zdravil v svoji spovednici. Poleg drugih nadnaravnih sposobnosti je imel tudi dar branja v dušah, s katerim je lahko pomagal spovedancem. Umrl je leta 1968, za svetnika pa je bil razglašen leta 2002. Zato je svetnik našega časa, časa v katerem živimo.

Samo ena misel mora zaposlovati vsega tvojega duha: ljubiti Boga ter delati in oznanjati dobro.

Usmerjajmo svoje misli vedno na nebesa, našo pravo domovino, saj je zemlja le njena podoba, ter ostanimo vedri in mirni ob vsakem dogodku, veselem ali žalostnem.

Zemlja bi prej vzdržala brez sonca kakor brez svete maše.

Molite, molite, molite. Molitev je ključ do božjih zakladov, je bojno in zmagovito orožje v boju zoper dobro in zoper zlo. Česa ne more molitev v češčenju, spokornosti, prošnji, zahvaljevanju? Rožni venec je orožje, s katerim premagamo demona in dosežemo milost €Ś Je povzetek naše vere, opora našega upanja, razcvet naše ljubezni.

Najlepše dejanje vere je tisto, ki privre na ustnice v temi, v žrtvovanju, v bolečini, v skrajnem naporu neupogljive volje, da bi delali dobro.

Svetost pomeni presegati sebe; pomeni popolno zmago nad vsemi našimi strastmi; pomeni resnično in stalno prezirati sebe in zemeljske stvari, dokler nimamo rajši uboštva kot bogastva, ponižanja bolj kot časti, bolečine bolj kot užitka.

Ne smeš izgubiti poguma na poti, po kateri stopaš, ker je Bogu všeč vse; samo, da mu bo tvoje srce vedno hotelo biti zvesto, pa ti ne bo nalagal težjih bremen, kakor jih zmoreš nositi in pomagal ti jih bo nositi, ko bo videl, da rad upogneš svoj hrbet. Pater Pij iz Pietrelcine, redovnik, spovednik in mistik, goduje 23. septembra.

Sveto mašo smo imeli v cerkvi Santa Maria delle Grazie in po sveti maši pobožnost Križevega pota na vzpetini nad cerkvijo. Po končanem križevem potu je sledilo še skupinsko fotografiranje in fotografiranje posameznih avtobusov in nato smo po avtobusih počasi v tihoti se zvrstili ob kripti sv. patra Pija in ga s prošnjami, zahvalami ali le z bežnim pogledom počastili. Tisti malce bolj domači v tem kraju so kar nekajkrat šli mimo kripte, drugim je že bežen pogled bil dovolj, da so njihova srca vztrepetala in se je njihov duh dvignil na drugo raven. Vsi pa smo si bili edini, če se 6. počitnice takoj končajo mi smo dobili že veliko več kakor smo pričakovali. Seveda je bilo potem še dovolj časa za ogled nove cerkve in okolice. Pozno popoldne smo se v torek napotili še na Angelsko goro, kjer smo si ogledali romarsko svetišče posvečeno nadangelu Mihaelu. Med našim obiskom je v spodnjih prostorih cerkve, ki je vkopana v skalo potekala sveta maša in čeprav nismo razumeli ravno vsega, smo vendar vedeli kaj se pri sveti maši moli. Takoj sem se spomnil na tisti odlomek iz Svetega pisma, kjer pravi in čeprav so različne jezike govorili, so se vsi razumeli med seboj. Še nakup spominkov in sprehod po ozkih ulicah mesta z zanimivimi trgovinicami , ter povratek v hotel. Po večerji se v jedilnici zberemo okoli mize in zapojemo najprej tiho Samo za svoje srce in dušo in nato še za vse ostale goste hotela, ki z veseljem prisluhnejo našim cerkvenim pesmim. In na koncu še obvezen Angelček varuh moj nato nas zajame mirno spanje iz katerega se zbudimo naslednji malce vetrovni dan.

Za vse tiste, ki so želeli imeti križev pot, da bi ga molili v svoji župniji:

Križev pot

Stojim pod križem in gledam podobo sina Božjega: trpeč obraz, kri na licih, roke in noge z žeblji prikovane na les. Vsak moj greh je tvoja rana. Kolikokrat sem te prebičala? Kolikokrat sem te pribila z žeblji? Koliko ran sem ti zadala? Trpiš zaradi mene, zaradi mojih grehov, zaradi mojega napuha. Sklanjaš glavo in trpiš in - odpuščaš. Vedno znova, vedno z enako milostjo. Moje grešno srce se zgane in zato te prosim, Gospod, da skupaj stopava ... postajo za postajo...

POSTAJA: PILAT OBSODI JEZUSA