Zahvalna nedelja-nedelja zakonskih jubilantov

Slovesnost ob zahvalni nedelji se je tokrat pričela že v župnišču, kjer so zakonskim jubilantom pripenjali poročne šopke na obleko in jih potem napotili proti cerkvi. Šopek v gumbnici je bil znak, da letos praznujejo enega izmed zakonskih jubilejev naj si bo to 10, 20, 25, 30, 40, 50 ali več let. Uvodna pesem v sveto mašo je bila tokrat poročna koračnica, ki je mnoge spomnila na tiste lepe trenutke pred mnogimi leti, ko sta stopila na skupno pot. Pozdravni nagovor ob pričetku svete maše je bil sicer namenjen jubilantom , vendar je še kako veljal tudi za ostale prisotne pri sveti maši. Uvodni nagovor predstavnika ŽPS: : Dragi naši zakonski jubilanti!

Tako kot pred mnogimi leti, ste danes spet stopali proti oltarju ob taktih poročne koračnice. Praznujete okrogle obletnice dneva, ko ste si pred ljudmi in Bogom obljubili zvestobo in ljubezen za vse dni svojega življenja. Zaveza, ki ste jo takrat sklenili z ženo, z možem, ki danes stoji poleg vas, je mnogo resnejša kot pravna pogodba, ki traja le do preklica. Krščanski zakon je zakrament, ki traja do konca dni. Ob dogodkih v današnjem času se nam zastavlja vprašanje, ali je trajen zakon sploh še vrednota. Vaš današnji praznik dokazuje, da je - in bo vrednota tudi v prihodnje. V človeški duši je namreč globoko zasidrana potreba po varnosti. Človek potrebuje zagotovilo, da mu bo nekdo brezpogojno stal ob strani. In potrebuje tudi to, da sam drugemu zagotovi podporo, ne glede na okoliščine.To prejemanje in dajane je vir poguma za pogled v življenje - "naj se zgodi karkoli, skupaj bova zmogla". V krščanskem zakonu pravzaprav velja "bomo zmogli" - trije. Z zakramentom je namreč stopil ob bok zakoncema tudi Bog sam. In je ves čas na voljo možu in ženi. Nepreklicno je pripravljen zakoncema ponuditi mogočno, nezlomljivo oporo, če se znata in hočeta nanj opreti. Zato danes z vami praznuje tudi Bog in obnavlja svojo zavezo. Dragi jubilanti, žene in možje, v imenu župnijskega občestva vas toplo pozdravljam v naši cerkvi. Iskreno vam čestitamo ob vašem jubileju, ki dokazuje, da ste besedo, ki ste jo dali drug drugemu, vzeli zares. Skupaj z vami se zahvaljujemo Bogu za nevidno prisotnost v vaših zakonih, za vse lepo, ki ste ga bili deležni v teh letih, za moč, da ste preživeli tudi težke trenutke. Skupaj ga v molitvi prosimo tudi za blagoslov na vaši nadaljnji skupni poti.

Tokrat smo v svojo sredo sprejeli tudi duhovnika Jožeta Bokaliča, ki deluje med našimi rojaki v daljni Argentini in se tako zahvalili Bogu tudi za duhovnike, ki delujejo daleč stran od rodne domovine. V mašnem nagovoru je duhovni pomočnik Ivan Povšner med drugimi dejal, da se je za sveti zakon potrebno zahvaljevati, ker je to velik dar zakonskega in družinskega življenja. Zakon je primerjal z vetrom in soncem, prvim, ki ohladi naše odnose in drugim, ki jih ogreje. Tako se v vsakem zakonu uredi vse, če je le v njem sonce medsebojne ljubezni, razumevanja, odpuščanja in sprejemanja zakonskega partnerja in njegovega prav.Kajti le tako lahko odložimo oblačilo stare zamere, oblačilo kakšnega ravnanja, ki drugega prizadene in se ob tem drug drugemu zahvaljevati. Besedico dve je namenil še besedilu današnjega evangelija, ki govori o nespametnih in preudarnih devicah, bistvo je skrito v olju , ki pomeni hvaležnost v pomanjkanju olja se skriva nehvaležnost ion koga imamo največ. Kakšne so naše svetilke? Polne ali prazne! Zato na to zahvalno nedeljo najprej izrazimo zahvalo najprej Bogu, okrašenost cerkve z različnimi pridelki daje slutiti , da smo Bogu hvaležni za vse kar nam daje, za naše zemeljsko in večno življenje, vprašanje je le koliko te hvaležnosti mu mi vračamo. Zato je danes prav, da se zahvalimo vsakemu človeku in se za vsakega obrnimo k Bogu naj ga tako kakor mi tudi On blagoslavlja. Na koncu svojega nagovora je podal še zahvalo nadškofa, škofov, in svojo vsem župnijskim sodelavcem in vsem župljanom. Zakonski jubilanti so obnovili zakonske obljube izrečene ped davnimi leti. Na koncu pa smo skupno z celotnim občestvom ob pomoči zvonov Bogu zapeli še zahvalno pesem. Po končani sveti maši so jubilanti na poti proti župnišču naredili še nekaj fotografij za spomin in se nato ob spremstvu svojih najdražjih podali na pogostitev, ki so jo pripravili sodelavci Karitas. Prijetno druženje, predvsem pogovor o tem in onem, tudi obujanju spominov na poročni dan, mnogi so se namreč srečali ponovno ravno na obletnico in si ponovno obljubili, da če jih župnik povabi pridejo tudi na prihodnjo.