Drugi koncert v cerkvi sv. Vida

V petek zvečer , ko so se med dežnimi kapljami že pojavljale prve snežinke smo v cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri l Lukovici prisluhnili drugemu izmed cikla treh koncertov. Tokrat smo po uvodni predstavitvi pomena ljudskega petja, o katerem je zbranim spregovoril Matevž Kink prisluhnili dvema zvrstema glasbe. Na predvečer godu zavetnice cerkvene glasbe sv Cecilije kraljici cerkvenih inštrumentov orglam in ljudskemu petju. Čudoviti zvoki orgel in prekrasne ljudske pesmi so dajale poseben čar tokratnemu koncertu. In kdo je tokrat nastopil v cerkvi sv. Vida in nam naredil res prekrasen večer. Črno bele tipke različni regali in podobni gumbi in pedali so tokrat iz orgel izvabljali čudovite glasove pod prsti in nogami Simona Jager. Čeprav je še mlad je njegova pot glasbenika sila zanimiva in pestra. Leta 1997 je končal klavir in splošno smer na SGBŠ v Mariboru, nato je leta 2002 pri doc. Mariu Perestegi na oddelku za sakralno glasbo na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz orgel. Poleg igranja, beri koncentiranja na več krajih po Sloveniji, kot komorni glasbenik sodeluje tudi s pevci, instrumentalisti in raznimi zbori, saj je poleg orgel obiskoval tudi pouk solopetja. V zadnjem času vodi več zborov med njimi tudi komorni zbor sv. Jožefa v Celju in se še vedno izpopolnjuje na raznih orgelskih, zborovskih in drugih seminarjih. V Domu sv Jožefa v Celju je organist in vodi ter poučuje v orgelski šoli. Tokrat se nam je predstavil z deli J.S. Bacha, M. Regerja in lastnim diplomskim delom. Izmenično so se zvoki orgel prepletali z ljudskim petjem, tistim pravim, ki ga pojejo le še tam na Žusmu in mogoče še kje. Tam na robu Kozjanskega, kjer se na hribčku nasproti stojita cerkvici sv. Valentina in sv. Jakoba najdemo Žusm in lepoto kraj so znali ceniti že naši predniki, saj so si tam celjski grofje postavili eno izmed svojih rezidenc. V okolju, ki ga novodobne stvari še niso tako pokvarile in okupirale, kjer se še čuti pristnost ljudi, njihova skromnost in spoštovanje vsega, kar so od prednikov in Boga dobili je še prisotna ljudska umetnost. Fantje iz Žusma izvajajo pesmi v prvotni pristni obliki in zato mnogim melos in vsebina ni najbolj poznana, čeprav, naslov zveni sila poznano. Pevci niso šolani in tudi zborovske izkušnje, bi njihovem petju prej bile v slabo kakor dobro, saj je tako njihovo izvajanje glasben zvrsti v kateri uživajo avtentično in vse pesmi prepevajo na pamet. Sicer pa včasih niso poznali notnih zapisov in podobnih zadev in se je vse vršilo na ustnem izročilu. Besedico dve o njihovem petju nam je razložil na začetku že Matevž Kink zato zapišimo le še to, da je njihovo petje v to ali štiri-glasju , vendar naj ob tem razložim vsaj vsebino njihove pesmi Sobotni večer. Z pesmijo nas pevci poneso mnogo let nazaj, ko je bila sobota priprava na nedeljo-Gospodov dan, opeva prijetne družinske skupne večere z molitvijo in druženjem tako z Bogom kakor v družini in ravno teh dveh vrlin, manjka sedanjim generacijam. Koncert je bil priložnost za utrditev družinskih in prijateljskih vezi in če ste zamudili tokratno priložnost ste vabljeni na naslednjega 28. decembra v cerkev sv. Luka v Praprečah.