Srečanje članov ŽPS
Čeprav je bila tokratna nedelja 23. novembra ena izmed redkih, kar se stalnosti in lepote vremena tiče, bila je idealna za krajši sprehod v naravo, kamor si želi in mora telo, se nas je na tokratnem vsakoletnem srečanju članov ŽPS na Viru zbralo precejšnje število. V uvod v ljudski misijon, ki ga imajo tokrat v župniji sv . Jožefa na Viru smo tudi mi svoje druženje pričeli z litanijami in molitvijo. Tokratno srečanje se je razlikovalo od prejšnjih Že zaradi uvodnega nagovora animatorja za ŽPS v domžalski dekaniji župnika iz Mengša Janeza Avsenika, ki so ga mnogi videli prvič. Malce za šalo so govorniki, ki so nas nagovorili omenjali tudi časovno omejitev, tako je p. Janezu Poljanšku pripadlo 20 minut. V teh minutah nam je s pomočjo odlomkov pisem sv. Pavla nazorno pokazal pravilno pot in delo ŽPSjev. Tako kakor je telo sestavljeno iz različnih delov tako je tudi z cerkvijo in nekateri deli so slabotnejši, nekateri močnejši , vendar eni brez drugih žal ne morejo. In tako je tudi z nami, le da se tega ne zavedamo vedno v popolnosti, saj smo deli Cerkve in če trpi ona trpimo tudi mi in tako tudi ob veselju. Šele pogled na uro je izdal, da je nagovora žal konec, saj se je čas iztekel , vendar smo kljub kratkemu času izvedeli in dobili mogoče veliko več kakor pri kakšni delavnici, ki smo jih imeli na prejšnjih druženjih. Do časovno omejenega nagovora je prišel tudi novi dekan Janez Šimenc, župnik v Domžalah, ki je omenil najprej lepo vreme in se ob tem zahvalil vsem, ki smo kljub lepemu vremenu prišli na srečanje. Predstavitev novega župnijskega centra sv. Jožefa na Viru je pripadla domačemu župniku Jožetu Tomšiču, ki je pot nove najmlajše župnije začel pri temeljih in ob tem omenil vse, ki so bili in so še povezani z župnijo. V zgodovino nastanka nove župnije bo zapisan poleg drugih imen tudi ime župnika in arhidiakona Andreja Svete, ki je v tistih časih pred leti, župnija je ustanovljena 28. junija 1998 prikimal za ustanovitev nove župnije. In po zgledu dobrega pastirja in kristjana še sedaj bedi in pomaga mladi župniji seveda po svojih močeh. Čeprav smo imeli na dlani informacije o opisu cerkve in župnišča, je ogled le teh povedal veliko več. Sedaj razumem zakaj in čemu so prostori takšni kakršni so, gleda na smele načrte, dobre sodelavce in značilno delovno vnemo in vztrajnostjo vem, da jim bo uspelo, sicer pa kar so si do sedaj zadali so veliki meri izpolnili in ob tem niso pozabili na Njega, ki jim stoji vseskozi ob strani. Besede , besede o tem in onem ob toplem čaju , sladkih dobrotah v dvorani pod cerkvijo so izdale še mnogo tistega, kar do sedaj o župniji še nismo vedeli in verjetno bo do prihodnjega snidenja novosti v župniji toliko, da bo popoldne zanimivo, tako zaradi novic kakor prijaznih gostiteljev.