Miklavžev večer

Čeprav je govoril, da prihodnje leto ne pride je ob pomoči župnijske Karitas Brdo in Zlato polje le prišel in otrokom in starejšim pripravil lep in vesel večer. Seveda je delo začel preko sodelavcev Karitas že mnogo prej, saj je bilo potrebno zbrati obilico sredstev, ob tem se velja zahvaliti občini , krajevnim skupnostim in posameznikom, ki postanejo dobri možje takšni, kakršni je bil svetnik sv Nikolaj ali kakor mu pravimo po naše sv. Miklavž. Dobrega škofa spremlja zanimiva druščina, poleg sv. Antona, njemu se priporočamo za izgubljene reči, angeli in nazadnje še mož , ki se ga boje staro in mlado hudobec, parkelj, ta črn in ne vem še koliko imen ima. Letos je bil v dvorani Antona Martina Slomška oborožen poleg verig še z palicami in ob slovesu je bil že popolnoma brez njih ali smo bili res toliko poredni, da je razdelil vse. Vendar naj začnem od začetka, za tiste, ki se letošnjega Miklavževanja v petek 5. decembra niste mogli udeležiti. Že v navadi je, da nas s svojim petjem razveseljujejo tako pri svetih mašah kakor na posameznih prireditvah pevci otroškega cerkvenega zbora pod vodstvom Petre Avbelj in tudi tokrat jebilo tako, le da je sv. Miklavž najprej za lepoto petja in sodelovanje obdaril člane zbora nato šele ostale. Takoj po glasbenem delu smo prisluhnili igrici Miklavžev večer, ki nas je postavila v družinsko okolje, kjer se na predvečer prihoda sv. Miklavža marsikaj dogaja. Priznati si moramo, da se zgodbica ponavlja v marsikateri naši družini le v malce drugačnem vrstnem redu. In ko je zgodba najbolj napeta, ko se čaka kaj bo pa sedaj, je tako kakor na televiziji, ko je najbolj napeto so pa reklame, vstopil sv Miklavž, pred njim angeli in sv Anton , hudobec pa se je pripodil enkrat iz enega vogla, drugič drugega in marsikdo od otrok ni hotel več zapustiti varnega naročja mamice ali očeta. Malce nagovora smo bili poleg igralcev deležni tudi mi , kako je bilo z našo pridnostjo pa lahko presodimo sami? In potem se je začelo najprej prvi razred z Marijo Juteršek in nato drugi razred in župnik Andrej Svete, nato pa vsi ostali od prvega razreda do vstopa v šolo. Vendar je niso poceni odnesli, je bilo potrebno peti, deklamirati, moliti in sem ter tja tudi miriti, ja sv. Miklavž je večkrat povzdignil glas, da se je hudobec malce zamislil in v kot spravil in ni več plašil ubogih otrok. Na koncu pa je pokazal tudi on malce dobrega srca, saj je z veseljem delil bombone otrokom, takšne z angelčki in sila sladko vsebino, ki je premagal tudi njega verjetno. In smo končali z prvo skupino, počakali drugo, podelili darila, malce je dejal bo pustil tudi doma in se od dobrega moža poslovili, le sv. Anton mi da misliti. Popolnoma tiho z knjigo v roki je v kotu opazoval dogajanje , sem ter tja knjigo odprl se zamislil, jo ponovno zaprl in mrko pogledal po otrocih in odraslih, da le ni bilo tako hudo letos, da prihodnje leto z sv. Miklavžem in spremstvom ne prideta. Bog ve kdo ni bil priden in sv. Anton si vse to piše z upanje, da bo knjigo kje založil ali pozabil pa sem že izgubil, saj pride vsako leto z njo in pove kaj je narobe. In še vprašanje za tiste, ki jih ni bilo v Šentvidu na Miklavžev večer: Kaj imata skupnega sv. Miklavž in župnik Andrej Svete? Oba sta v pokoju in oba še delata le s to razliko, da sv Miklavž dela le en dan v letu župnik pa vsak dan.