Prijatelju v slovo

Prišel je čas slovesa bratje, čas je da gremo, žal slovo pusti tudi praznino, ne glede nato kakšno je bilo to slovo in tudi tokrat ni čisto nič drugače. Čeprav je minilo že kar nekaj časa, kar ni več med nami našega Slavca, od njega smo se namreč poslovili že 4. decembra, nekateri osebno, drugi zaradi obveznosti v mislih, kakor koli je že naneslo, pogrešali ga bomo vsi, tako domači, kakor Prijatelji Radia Ognjišče, saj je njegova dobra volja in pripravljenost storiti vse za PRO in radio bila neomajna. Če sem se takole pri pripravljanju kakšne zadevice, začenši z prvimi radijskimi počitnicami, obrnil nanj na pomoč je dejal:"Nič ne skrbi Dragec, samo reci pa bomo naredili"! In s seboj pripeljal še sorodnika Jerneja, pa je vse steklo kot po maslu, sicer z malce improvizacije, ampak bilo je zanimivo za vse. Tudi drugače sva se takole po telefonu še velikokrat slišala, tudi proti koncu njegove življenjske poti in vedno sva si imela veliko za povedati. In čeprav je pogovor nanesel o tem in onem , tudi o družini, je na koncu vedno povprašal ali imam zopet kaj na umu za PROjevce, za radio in ko sem mu rekel, da se mi nekaj že plete v glavi, je dejal le tako naprej. In ravno zaradi tega Slavc, ker si ti odšel in zapustil veliko praznino v članstvu PRO, srčno upam, da bo tvoja molitev tam zgoraj dala, ne samo novih PROjevcev, ampak tudi novih duhovnih poklicev. In, če sem svoj zapis začel z pesmijo naj ga še končam z njo, z tistim delom, ki pravi:"In mi se bomo srečali se videli še kdaj." Dragi Slavc ,zagotovo se naše poti še srečajo in takrat , takrat bomo pa zopet kakšno razdrli, tudi na račun radia in PROjevcev. Hvala vsem tistim, ki ste se ga in se ga še spomninjate v svojih molitvah, Bog Vam povrni. Dragi Slavc, hvala Bogu, da sem smel biti tvoj prijatelj.