Praznovanje kulturnega dne bralcev Slomškovega bralnega priznanja

Na predvečer kulturnega praznika so, tako kakor že nekaj let tudi letos animatorji Slomškovega priznanja pripravili večer z namenom ponesti kulturo, med mlade bralce. Čeprav je kultura tudi branje knjig je prav, da se na kulturni praznik pogovarjamo še o čem. In, da so naši bralci poznani po marljivosti in animatorji po odlični organizaciji in pripravi smo se lahko prepričali tudi tokrat, ko smo spoznavali tokratne goste. In ne samo goste tudi knjigo, ki je uradno zagledala luč sveta v četrtek v Galeriji Družina smo spoznavali in bilo je prav zabavno. Prva se je predstavila bralcem Mavrice in nam že dobro poznana Jana Podjavoršek, ki je sicer diplomirala na Katedri za Biotehnologijo in je svoje znanja uporabila tudi pri rezih v Mavrici, saj jo je naredila zelo zanimivo za vse generacije. Seveda smo po sistemu pink-ponk o njej izvedeli veliko več, kakor bi prenesel list papirja. A vas zanima kakšen je sistem pink-ponk? Najprej je vprašanje zastavila Jana, nato smo ji vprašanje vrnili in tako do konca druženja. Seveda se nismo pogovarjali samo o njeni življenjski, poti ampak tudi o Mavrici, Mavričnem kvizu in novi knjigi, ki so jo v galeriji Družina prestavili v četrtek 5. januarja. To je nova knjiga avtorice Polone Škrinjar in ilustratorke Marije Prelog, ki je tokrat mladim bralcem pripravila delavnico ob pomoči animatorjev. Seveda je najprej spregovorila o svoji življenjski poti od otroških let do študijskih, z besedico dve omenila še svojo družino, ki ji je včasih v veliko pomoč, spet drugič v breme, tako kakor povsod v normalnih družinah, le ,da pri njih vse zadeve že od malega rešujejo z pogovorom, kar je pri dveh fantih in to dvojčkih zelo pomembno. Potem smo vzeli v roke list papirja, pod Marjancinim, tako jo namreč ljubkovalno kličejo doma in prijatelji, prijeli za škarje in začeli ustvarjati. No tako enostavno ni šlo , najprej smo v roke vzeli šablono in svinčnik in pričeli z risanjem na prepognjen kos papirja. Potem je sledilo rezanje in nato prepogibanje, še sreča, da je Marjanca blizu, da priskoči na pomoč, ko se zatakne tudi starejšim in še malce popravkov, košatost repa je sila pomembna in naša prva lisička je ugledala luč sveta. Pri naslednjih smo bili mnogo hitrejši in spretnejši in tudi bolj prikupne so bile. Nekateri so še izdelovali male in malce večje lisice in lisjake, ko smo drugi že prisluhnili Jani , ki je spregovorila o vsebini knjige, besedo o nastanku ilustracij je predala kar Mariji in tako smo iz prve roke dobili sila zanimiv pogled o nastanku ilustracij v novi knjigi. A kakšna je vsebina? Ja zanimiva kakor vedno , polna presenečenj in mladi bralci SBP si jo že lahko izposodijo, za ostale pa podatek, da jo lahko naročite pri animatorjih SBP ali na Mavrici. Še na nekaj stvari nas je spomnila Jana na Mavrični kviz, ki bo letos prinesel zopet nekaj novosti, zelo zanimivih, a jih žal ne smem izdati in na literarni natečaj Veselimo se življenja, ki je nagradni in o njem kaj več na straneh Mavrice. Prav prijetno je bilo druženje tako z urednico Mavrice, kakor ilustratorko vendar je vsega lepega enkrat konec. Z simboličnim darilom smo se od njiju poslovili in jima obljubili, da se ponovno srečamo na Mavričnem kvizu, potem pa jih poprosili, da so v nove knjige napisale še posvetilo. Mlajši in najmlajši so se odpravili domov animatorji pa skupaj z gostjama na čaj in sproščen klepet o tem in onem, da nadaljevanju pink-ponka začetega na začetku našega druženja prežetega z kulturo v spomin na dan, ki mu mnogi sicer rečejo kulturni , vendar je njihovo obnašanje vse prej kakor kulturno, za primer si lahko vzamemo samo prireditev ob podelitvi Prešernovih nagrad. Medtem, ko otroci po svetu in tudi doma nimajo hrane se drugi z njo delajo €Ś€Ś€Ś ali je to tudi kultura? In kako potem otroka naučiti, da to ni kulturno, če takšno početje vidi na televiziji, oj kakšen je današnji svet (svoboda izražanja, bodo dejali nekateri )