Srečanje prijateljev radia Ognišče
Čeprav je od radijskih počitnic minilo že kar nekaj časa, so se v soboto na prvi pomladanski dan zbrali prijatelji radia Ognjišče v kulturnem domu Antona Martina Slomška ,da bi skupaj ob pogledu na fotografije obujali spomine. Srečanje je bilo obarvano malce kulturno, malce zabavno in ne nazadnje najbolj pomembno je bilo druženje. Začeli smo ga tokrat z mislimi Janeza Medveška , ki je zapisal takole: Kaj vse je naredil čas iz nasŚ srečujemo se, pa se ne srečamo, videvamo se, pa se ne vidimo, poslušamo se, pa se ne slišimo hodimo drug mimo drugega, pa se ne pozdravimoŚ. Menda zato, ker nimamo časa. Pa ga res nimamo ali ga nočemo imeti, Kakšne rabote je čas ta prekleti naredil iz- nasŚ.?!
Končali pa z njegovo:
Če bi vsakdo izmed nas, skozi vse leto storil vsaj nekaj dobrega in plemenitega za bližnjega ali kogarkoli, ki je pomoči potreben, bi na tej zemlji zavladal RAJ! In, ko je vse tako otroško enostavno, ne razumem, zakaj se tega raja vsi tako branimo.
Vendar so se tudi tokrat potrudili v Črnem grabnu in za tiste, ki krajev ne poznajo postavili smerokaze, da se je lažje našlo do doma. Pozdravi in stiski rok, ter ne nazadnje veselje, da smo se ponovno srečali je bilo sila kratko , kajti pričel se je uradni del, tako kakor so rekli točno ob 17. uri, no malce smo kazalce le pomaknili čez . Tokrat je bil uvodni nagovor sicer zanimiv in bogat, čeprav ga ni prihajal iz grla katerega izmed žametnih glasov radia Ognjišče. Za posebno presenečenje je tokrat poskrbela zborovodkinja otroškega cerkvenega zbora, ki so nas tokrat poleg besed gostitelja s pesmijo popeljali na 6. počitnice z Radiem Ognjišče. Ja tista čutna pesem Marjana Buniča, ki nam jo je kar nekajkrat zapel nas je popeljala v kraje sv. patra Pija, na Angelsko goro , v Padovo in še kam. Frančiškova pesem v izvedbi mladih pevcev je naredila na nas poseben pečat in nismo je pozabili z veseljem smo potegnili poleg. Seveda si našega druženja brez aviza oddaje PRO in himne našega počitnikovanja ni možno zamisliti. Mi pa smo že hiteli naprej na ogled nekaj sto slik našega počitnikovanja, ki jih je na filmski trak (beri spominsko kartico) zabeležil avtor tega zapisa. Po Ogledu slikovnega materiala in odličnih komentarjev navzočih skupaj z avtorjem vse te zmešnjave je sledil še malce bolj zahteven projekt in sicer ogled filma iz našega počitnikovanja, ki so ga posneli radijci in kolikor mi je poznano skupaj zložil, radijski tehnik Izidor Šček. In kar imajo veliki, smo imeli tudi mi med prehajanjem iz ene tehnike na drugo, smo prisluhnili oglasom. S pozdravi so se nam oglasili: Franci Trstenjak, sestra Lidija in Judita, Lidija Zupanič, Šinko Marija in družina Gregorec, Kristina Filipič, Mari Sešek, družina Halec, Suzana Stojan ŚŚ.lepo, da so bili z nami vsaj v mislih. Po ogledu filma pa nas je obiskal še poseben gost, ki ga organizatorji tokratnega srečanja niso mogli dati v nobeno oddajo prevetrene radijske sheme. Lahko bi bil v ponedeljkih pri Projevcih, ob torkih na športu, lahko bi Ś.., da z nami je bil junak iz doline skakalnic, in šankov John (beri oni) Vozipivo. Priimek ima zaradi sponzorja takšen, nam je še zaupal. Najprej smo imeli malce predavanja o skokih , da je tudi pomembna vera, kajti velikokrat je treba reči O Marije že spet gor! O hvala Jezus, pa ko se spustiš Aleluja in ko srečno prispeš v dolino Hvala Bogu in če to zelo hitro govoriš potem so rezultati tu. Pomenijo pa veliko skokov. In je naredil moštvo samih žensk in so trenirale od spusta, odriva, do doskoka in to v telemarku. In kaj so si priskočile , darilo za materinski dan, vendar je obdaril še zakonske jubilante in to dva enega z trideset let in drugega z štirideset let zakonskega staža, ni pozabil na geslo Podarimo življenje in je čestital še mamici, ki je bila v dvorani, nato pa poprosil enega izmed obiskovalcev, da je obdaril še ostale matere in žene v njegovem imenu, je dejal , da ima poljubljanja dovolj še iz doline pod Poncami. Med tem ko so drugi delali nam je malce pihal na dušo in nam predstavil novo številko revije PRO, nato pa jo je mahnil nazaj , še prej pa rekel , da se drži tistega reka 47 dni brez alkohola je dodal še nedelje je zaklical in ni ga bilo več. Vas zanima kdo je on, verjetno boste morali priti na kakšno izmed prihodnjih srečanj, da se boste srečali z njim. Mi pa smo v miru pogledali še razstavo plakatov iz naših počitnikovanj in se napotili proti domu, v pričakovanju naslednjega prijetnega druženja družine PROjevcev.