Srečanje bralcev in animatorjev Slomškovega bralnega priznanja

Na tokratno 9. srečanje bralcev Slomškovega Bralnega Priznanja (SBP) je v soboto 25. aprila na Ponikvo prišlo preko 550 bralcev in njihovih spremljevalcev, ter animatorjev iz 45 župnij. Naše druženje se je pričelo že pred napovedano sveto mašo ob 10. uri, saj smo se po opravljenih formalnostih pri informativni pisarni na prostem takoj pridružili pevskim vajam v cerkvi. Naše skupne pevske vaje so se tudi zaradi navdušenja mladih bralcev za petje malce potegnile čez 10 uro , vendar se zato ni nihče kaj preveč razburjal. Kakor se za goste spodobi so nas najprej pri sveti maši nagovorili domačini in nam zaželeli dobrodošlico nato pa smo pričeli z sveto mašo, ki jo je daroval Ciril Kocbek, ki je v svojem nagovoru, čeprav je dejal, da z otroci ne zna ravno najbolje, odlično prikazal smisel Markovega evangelija sobotnega dne. S pomočjo mladih bralcev je spregovoril o tem kako je tudi sv. Marko rad bral in kako je z nami, ko pridejo počitnice in vržemo torbe v kot in se jo spomnimo šele v trenutkih, ko je potrebno ponovno v šolo. In, da z mladimi bralci ni tako so pokazali tudi z zavzetim sodelovanjem pri sveti maši, z branjem prošenj, uvodom v očenaš in z zahvalami in še pri ministriranju so priskočili v pomoč. Tako kakor sv. Marko, sobotni godovnik je tudi Slomšek rad bral in kasneje tudi pisal, pisal za mlade in starejše in mnoge njegove misli zapisane v knjižici Slomškove drobtinice, ki jo je izdala založba Družina še kako prav pridejo tudi v sedanjih časih, čeprav so bile napisane v drugačnih časih. Po končani sveti maši smo se tako kakor se za romarje spodobi okrepčali z malico iz nahrbtnika, za tiste, ki jim je sladkor padel na sila nizko raven so z sladkimi dobrotami poskrbeli domačini in , ker gre sladko težko po grlu so dodali še nekaj za poplaknit vedno žejna otroška usta. V zvoniku cerkve je zvonilo poldne, ko smo se ponovno zbrali v cerkvi, da skupno zmolimo opoldansko molitev, prisluhnemo kulturnem programu mladih iz župnije sv. Lenart-Novo mesto, ter bralcem, ki berejo že četrto leto podarijo kipec. Po končanem druženju v cerkvi nas pot vodi v osnovno šolo, kjer je na sporedu igrica Lutkovnega gledališča Maribor, ki je tako prevzela vse zbrane v prostorni telovadnici, da je v hipu nastala tišina. Izbrati igro, ki jo z zanimanjem gledajo in poslušajo tako najmlajši , kakor starejši ni enostavno, zato toliko večji aplavz Lutkovnemu gledališču iz Maribora. Tokratni gost srečanja je Maja Zajc Kalar avtorica letošnjih šmarnic, ki nam v nekaj besedah opiše vsebino letošnjih šmarnic. In o čem govorijo, po zagotovilih avtorice o meni , tebi , njemu €Ś..prisluhnimo jim in ugotovili bomo, če le ni v njih delček naše življenjske poti. Še podelitev priznanj župnijam, daril najstarejše založbe Mohorjeve založbe in Katehetskega urada in počasi se z velikim listom v rokah, kjer so napisana vprašanja na katera z veseljem odgovarjamo med potjo na poti proti Slomu. Malce za spremembo nas letos na poti tako kakor že večkrat do sedaj na srečanjih ni namočil dež in suhi prisluhnemo Andreji, ki nas vabi, da skupaj zapojemo še pesem ali dve preden se poslovimo. Takole malce po ovinkih pa le pove, da drugo leto pripravljajo nekaj posebnega, mogoče pa bo poleg zanimivega program na vrsto prišla še torta, saj se za 10. obletnico spodobi in to ne samo za bralce in animatorje, ampak tudi za organizatorje. Medtem, ko večina odide se mi napotimo v zgornje prostore Slomškove domačije, kjer ob pomoči animatorjev oblikujemo kviz o poznavanju domače župnije. Največkrat padejo bralci na najbolj enostavnih vprašanjih, vendar je vseeno za prvo mesto potrebno veliko znanja in zbranosti. Tako prvo mesto pripade komu drugemu, kot dekletu, Romani Gerčar, ki z svojo zbranostjo in poslušanjem vprašanj osvoji glavno nagrado in prvo mesto v kvizu. Nekateri malce žalostni zapustijo Slomškovo domačijo, ker niso zmagali so dejali, vendar se jim sreča mogoče nasmehne na našem druženju ob 10. jubilejnem srečanju bralcem in animatorjev Slomškovega bralnega priznanja na Ponikvi in Slomu v letu 2010.