Avtor: arhiv Objavljeno: 9. 08. 2009

31. srečanje Prijateljev Radia Ognjišče na Komni

Za tokratno 31. srečanje Prijateljev Radia Ognjišče je bilo potrebno malce telesne pripravljenosti in želja, da se srečamo tudi na višinah. Srečanje je namreč potekalo na 1520 metrov visoki koči v Komni in to dva dni, v soboto in nedeljo 8. in 9. avgusta. Tudi tokrat smo vrhunec našega srečanja doživeli ob sveti maši, ki jo je prenašal tudi radio Ognjišče z neposrednim prenosom in nazadnje so imeli sveto mašo na Komni pri kapelici Brezmadežne pred 12 leti na 6. srečanju PRO leta 1997. Vendar pojdimo lepo po vrsti, tako kakor so se dogodki vrstili dva prijetna dneva druženja radijcev in PROjevcev . Mnogi so se na srečanje odpravili že v soboto, saj je znano, da se ob srečanjih marsikaj dogaja in se je res. Tisti, ki so prispeli na Komno pred 15 uro so se lahko ob strokovnem vodstvu sprehodili po okolici doma, ki ga upravlja Planinsko društvo Ljubljana Matica in ob tem spoznavali tako geografski kakor zgodovinski del Zlatorogovega kraljestva. V večernem delu nas je najprej pozdravil predsednik PD Ljubljana Matica Tomaž Willenpart, ki je spregovoril tudi o trenutno najbolj perečih zadevah v gorah, kot so onesnaženja Dvojnega jezera in prestavitev Aljaževega stolpa, verjetno pa bi se našlo še kaj. Kot drugi nam je spregovoril Dušan Prašnikar v imenu društva Cipra Slovenija, ki se zavzema za varstvo Alp. Ob tem smo simbolično prižgali tudi ogenj v sklopu akcije Ogenj v Alpah, ki letos opozarja na problem tovornega prevoza v Alpah. Nato pa smo se odpravili v Patagonijo in v domače gore skupaj z gostom Silvom Karo, ki je opisal in nam z pomočjo diapozitivov še pokazal , kje in kako so plezali. Zanimivo je, da ga je navdušil za pohodništvo in izlete v gore navdušil domači, župnik. Še nekaj vprašanj in prišli smo na zabavnejši del večera v katerem smo nagradili tako oskrbnico doma, kakor šefa kuhinje, saj veste kako je z žlico v golažu , lahko zajame tako pri vrhu, ali pa€Ś. in tudi tistega, ki se je največkrat udeležil srečanj PRO. Med drugim je bil skupaj z družino tudi na 6. srečanju in takrat še majhen sin nam je letos prav veselo igral na harmoniko. Vesela družba pa ni bila brez dela, saj smo se skupaj z radijci, tudi malce ogrevali v petju za nedeljsko mašo. Nedeljsko jutro smo tisti, ki smo prespali v koči in v domu pod Bogatinom začeli malce bolj pozno, saj so se nam pri jutranji kavi pridružili že prvi Prijatelji Radia Ognjišče, ki so se v zgodnjih jutranjih urah odpravili od doma, da bi skupaj z nami bili pri sveti maši. Poleg njih je na Komno prišlo tudi veliko družin z otroki in še nekaj radijcev, tako je bila naša zasedba sila pisana, od najmlajših, komaj iz plenic, ali pa še ne, do malce starejših bolj po letih kakor srcu. Zvonove nam je tokrat pričarala radijska tehnika in prav lepo jih je bilo slišati v kraljestvu višin. Sveto mašo smo pričeli z uvodnimi mislimi Blaža Lesnika, ki je bil tokrat tudi organizator 31. srečanja PRO, jo nadaljevali z branjem beril, ki so jih prebrali PROjevci in hkrati ljubitelji planin. Pri oltarju, okrašenem z planinskim cvetjem, pred kapelo Brezmadežne so ob Franciju Trstenjaku in Miru Šlibarju stali še mašni strežniki Lenart in Jakob in bogoslovec Blaž, čudovit pogled v naravni katedrali na višini 1520 metrov. V nagovoru , ki ga je imel urednik Franci Trstenjak je o pomenu Evharistije spregovoril z besedami blaženega Slomška in sv Pavla , ter se spomnil tudi sozavetnice Evrope sv. Tereziji Benedikta od Križa €“ Edith Stain. Petje, tisto pravo ljudsko se je razlegalo po planini in govorilo o Njegovi slavi, ki je neminljiva, saj nas je po 12 letih ponovno zbral, da skupaj obhajamo Njegovo daritev. Po blagoslovu se je naše druženje nadaljevalo v veselem razpoloženju z harmoniko in obilico dobre hrane. Le nekateri so naše druženje izkoristili še za krajši izlet na bližnje vršace in teh ni bilo malo, spet drugi pa so jo zaradi obveznosti takoj po končani sveti maši mahnili v dolino. In ker je planinska družba, posebno še če je radijska vmes, vedno vesela še o tem zakaj Gorenjci iz Komne odhajajo v večernih urah, ja zato , da jim ni treba tolikokrat reči Dober dan, čeprav močno dvomim, da je to res saj so znani po varčosti, bolj po domače skoposti in takrat morajo imet pa luč prižgano. Bomo mogoče na naslednjem planinskem druženju PRO rekli kakšno besedo tudi na to temo.