Blagoslovitev bandera podružnične cerkve.

Na enaindvajseto navadno nedeljo je bilo pri sveti Katarini v Rafolčah še posebno slovesno. Ob obhajanju žegnanjske nedelje so namreč blagoslovili še obnovljeno bandero, ki je sedaj, ko so obnovili notranjost in zunanjost cerkve, uredili pokopališče prišlo na vrsto za obnovo. Majhna ne preveč velika župnijska skupnost, ki jo v zadnjem času povečujejo na novo priseljeni stanovalci, žal mnogim med njimi, tako kakor del prejšnjih ni tesno povezan z cerkvijo in tako breme obnove in del vedno pade na ramena tistih faranov, ki jim ni vseeno kakšna je njihova vera. Tako so se ob 10. uri zbrali pred oltarjem poleg mašnih strežnikov še domači župnik Andrej Svete, duhovni pomočnik Ivan Povšnar in župnik iz Polja Janez Bernot, ki je domačin iz Rafolč. V tokratnem nagovoru nas je Ivan Povšnar popeljal po petih nedeljah, ki so nas nagovarjale po evangelistu sv. Janezu, ki govori o Jezusovem evharističnem govoru. Tako v prvem branju spremljamo Jezusov čudež, ko nasiti množico z dvema ribama in petimi hlebčki kruha. V drugem beremo, kako so hoteli Jezusa postaviti za kralja, ga izkoristiti za sebe, da bij delal čudeže, niso ga namreč iskali zaradi vere, ampak zaradi svojih sebičnih interesov. V tretjem Jezus spregovori, da jim bo dal kruh, za večno življenje, v četrtem spregovori o sveti rešnji krvi. In danes v svojem petem branju svoje poslušalce privede do odločitve za Boga ali za idole življenja. Morajo se odločiti za besede , ki vodijo k Bogu ali stran od Boga. Treba je izbrati med trdimi besedami, ki jih govori Jezus ali poceni besedami, ki jih lahko obračaš tako kakor tebi paše in nimajo nobene teže. Odločitev je težka in Jezusovi poslušalci bi radi izbrali nevtralno področje, radi bi besede, ki ne zavezujejo, ki se jih lahko gleda in razlaga iz različnih kotov, ki ne zavzemajo nobenih stališč, nobenega truda, nobenega naprezanja, nobene spreobrnitve. Oni bi radi besede, ki bi jih pustile v njihovem grešnem miru, v stari situaciji. In svojo odločitev o tem izreko z besedami. Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?(Jn6,60) Trdo srce poslušalcev spozna v Jezusu trdo besedo, človeško razumevanje je premalo, zato je potrebno delo Svetega Duham, ki pa ga prejmeš zastonj, če si le želiš z vsem srcem in takrat besede niso več trde ampak najlepše kar si jih kadarkoli slišal. Svoje tokratno razmišljanje je sklenil z pripovedjo, ki nam lahko veliko pove. Po razsvetljenih ulicah mesta je policijska patrola videla teči žensko in za njo moškega. Policist vpraša žensko, če gre za nasilje in ona odgovori, da sta bila z možem v kinu in sedaj tečeta domov, saj bo tisti , ki pride zadnji pomil posodo. Tako bi tudi mi morali teči poslušat božjo besedo, ki prinaša zveličanje. Seveda smo se danes pri vseh svetih mašah v molitvi spomnili tudi tistih, ki jih naša oblast ne priznava dneva, torej žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov . In se ponovno priporočili tako sv. Katarini za zdravo pamet , sv. Jožefu, ki je zavetnik vesoljne Cerkve in slovenskih dežel, vzornik trdnih očetov, zavetnik družin in priprošnik v zadnji uri, patron revnih, delavcev, beguncev€Ś in sv. Florjanu zaščitniku pred požarom. Mogoče pa se bomo morali le še malce več priporočiti sv Katarini, pa ne samo sami sebe ampak še koga. Sledil je obred blagoslovitve, ki ga je opravil Janez Bernot in slovesni zaključek svete maše v kateri je prepeval župnijski mešani pevski zbor pod taktirko Lojzeta Pezdirc. Lepa je bila tokratna žegnanjska nedelja pri sv Katarini v Rafolčah, tako po vremenu kakor po duhovnosti, ključarja pa skupaj z mežnarjem že zreta v prihodnost, kajti to in ono bo v skupno dobro še potrebno postoriti.