Srečanje na misijonsko nedeljo

Misijonsko nedeljo so mnogi, ki dela misijonarjev ne poznajo podrobneje izkoristili za obisk te ali one prireditve, ki so potekale v sklopu misijonske nedelje v Sloveniji. Za ljubljansko škofijo je bilo srečanje z misijonarji in predvsem molitev za uspeh njihovega dela v najmlajši župniji ljubljanske nadškofije v župniji sv Jožefa na Viru. Mlada vendar pripravljena dati nekaj več , čeprav sama nima za misijonarje smo opazili že takoj ob vstopu, ko smo na tleh opazili narisane celine, kjer delujejo naši misijonarji in misijonarke. Na steni velik plakat sveta zgoraj imena naših misijonarjev in niti, ki povezujejo kraje kjer delujejo. Pete litanije , rožni venec in ostale molitve so se tokrat združile za naše misijonarje za naše misijonarke, za naše, ki pogumno oznanjajo Jezusovo besedo po svetu. Po uvodni molitvi se pri sveti maši združimo z misijonarji, ki pred oltar prihajajo v vrsti skupaj z škofom Benjaminom Marc Ramaroson iz škofije Farafangana na Madagaskarju in arhidiakonom msgr dr. Francem Šuštarjem. Kar z nekaj stvarmi so nas tokrat presenetili farnani sv Jožefa, poleg petja vseh zborov, ki predstavlja odlično sodelovanje in živo skupnost še z najmlajšimi, ki so ob pomoči bobnov zapeli pesem iz Madagaskarja in to tako doživeto, da sem pozabil skoraj pritisniti na sprožilec. Poleg že omenjenih porisanih tal je svoje tokrat dodal tudi malce afriško obarvana dekoracija glavnega oltarja in prezbiretija. V svojem nagovoru se je škof opravičil , da ne zna slovensko vendar se bo poskusil naučiti, sta na pomoč priskočila misijonarja Janez Krmelj (misijonar na Madagaskarju) in Rok Gajšek (bivši misijonar na Madagaskarju). Čeprav je bil nagovor škofa preveden smo iz njegovega glasu razbrali veliko hvaležnost slovenskim misijonarjem in vsem tistim iz Slovenije, ki jih kakor koli podpirajo. Obenem se je spomnil tudi bolnega nadškofa Alojza Urana in mu zaželel čim prejšnjega okrevanja, da iz njega sije neka posebna duhovna moč preprostega malgaša je bilo spoznati že v zakristiji, kjer je vsakemu podal roko in se ob petih litanijah zatopil v molitev, čeprav je ni popolnoma razumel. Sveto mašo, ki je povezala prijatelje misijonov in misijonarje smo zaključili z blagoslovom in se počasi odpravili v dvorano pod cerkvijo na spoznavanje Madagaskarja z besedami škofa Benjamina in misijonarjev. Še prej pa pozdrav narodnim nošam in obvezno fotografiranje z njimi za spomin g škofu na Slovenijo o kateri govori tako spoštljivo, da se mi lahko malce zamislimo. Naj se na koncu še enkrat zahvalim domačinom za čudovito pripravljeno praznovanje misjijonske nedelje, vsem duhovnikom, mašnim strežnikom in pevcem, ter domačim gospodinjam za pogostitev in še Slavku Kalanu župniku in dekanu v Radečah , ki je s strani škofije imenovan za referenta za misjijone, da je izbral župnijo na Viru za škofijsko praznovanje misijonske nedelje in domačemu župniku Jožetu Tomšiču, ki zna prisluhniti tudi potrebam drugih, čeprav jih ima v domači župniji več kot dovolj.