Razstava Prostor miru in meditacije

Galerija Družina nas tudi tokrat razvaja z razstavo slik ob življenjskem jubileju avtorja Jožeta Bartolja. Če smo si ogledali jubilejno razstavo s. Aleše Stritar ob njenem praznovanju Abrahama, je tokratna razstava posvečena mlajši obletnici. Ob 40 letnici je Jože Bartolj pripravil svojo razstavo za katere opis in oris so učeni ljudje porabili obilo papirja in črnila. Svoje misli je o razstavi povedal na otvoritvi mag Bernarda Podlipnik in jih obenem prenesla tudi na zgibanko, i prikazuje avtorjevo likovno pot. Iz vsebine njenega nagovora ob otvoritvi, le dve za obiskovalca pomembni zadevi. Sama dela so postavljena v dva dela in sicer svetlejši del, ki predstavlja osrednji cerkveni del in temnejši del, ki predstavlja kripto. Žal je vedno tako, da se ideje, ki jih podata slikar in mnenje likovnega kritika nikoli ne ujamejo z očesom opazovalca, saj kakor pravi pregovor imajo oči svojega malarja. In vendar za tokratno razstavo si je potrebno vzeti čas, se postaviti v neki drug svet in videti tudi tisto nekaj, kar navdušuje avtorja, navdihuje likovne kritike in navdušuje tistega, ki ravnokar strmi v les, ki mu je Jože Bartolj dahnil novo podobo, podobo neminljivega. Da pa les, z barvo in izrazom pridobi na veljavi, bolje, da najde mesto , ki mu gre, je Jožetu z uporabo žage in drugih orodij priskočil na pomoč kar sodelavec iz vrst radijskih tehnikov Miha Močnik in še enkrat dokazal, da se da združiti tako tehniko, kakor glasbo kakor obdelavo lesa, le voljo je treba imeti. Razstavo je tokrat odprl Marijan Peklaj, filozof, biblicist, profesor, doktor bibličnih vej in prevajalec, ki se je v besedah nagovora naslonil na Sveto pismo. Le dve izmed njegovih izrečenih misli nam povedo mnogo , Bog se razodeva v raznolikosti podob in prepoznati sebe v likih stare in nove zaveze, ali bolje rečeno spoznavati Boga v slikah avtorja tokratne razstave, je najti delček samega sebe v delčku slike naj si bo v samem lesu, ali v eni izmed mnogih potez slikarskega čopiča po njem. Vzeti si čas za ogled razstave ne pomeni dati priznanje avtorju in organizatorju ampak pomeni tudi, iskanje samega sebe, ali nekoga tretjega, nekoga, ki je nad nami, a vedno z nami, nekaterimi več drugimi manj, le spoznati ga moramo, tokrat v razstavljenih delih Jožeta Bartolja, še prej v fotografijah s. Aleše Stritar in delček spoznanj nam odpira galerija Družina le obiskati jo moramo.