Jubilejne 20. žive jaslice v Postojnski jami

Verjetno si nihče niti v sanjah ni predstavljal, da bo ideja, ki se je porodila pri leta 1989 pri snema ju prvih jaslic režiserju Gregi Tozonu, skupaj z Slovenskim oktetom in seveda osebjem Postojnske jame doživela tolikšen uspeh. Prve jaslice z živimi liki, so bile uprizorjene v Tartarusu pri koncertni dvorani , kjer so svetopisemske prizori bili postavljeni pod kapniško skupino Baldahin, kjer so si obiskovalci ob pomoči svetlobe in glasbe ogledali vse prizore od oznanjenja do karavan Svetih treh kraljev na poti v Betlehem. Leta in izkušnje dajo svoje in tako so sčasoma posamezni prizori postavljeni v okolje jame med kapnike in si obiskovalci lahko poleg lepot same jame ogledajo še zgodbo o rojstvu Odrešenika. Po poti klasičnega ogleda jaslic so tako obiskovalci lahko ob posameznih svetopisemskih prizorih, ki so jih uprizarjali mladi in malce manj mladi iz Postojne in okolice spoznavali: Oznanjenje Zahariji, oznanjenje Mariji, oznanjenje Jožefu, Marija obišče Elizabeto, popis prebivalstva, Marija in Jožef iščeta prenočišče, oznanjenje pastircem, pastir igra na piščal, pastirji in ovce, rojstvo , Sveti trije kralji. In vendar je bilo tokrat ob jubilejnih že 20. živih jaslicah v Postojnski jami nekaj drugače, nekaj kar je dalo prazniku nek svojstven pečat. Pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora iz Brda so tokrat skupaj z zborovodkinjo Petro Avbelj popestrili z svojimi glasovi že tako zanimivo in lepo dogajanje. In poznalo se je, da so jubilejne jaslice, saj je bilo že ob sprejemu malce drugače. Najprej smo imeli krajše predavanje o nastanku bolje odkritju jame, vrstah kapnikov številu kraških jam in še in še, žal sem ime našega prijaznega gostitelja pozabil, pa ga zapišem prihodnje leto, če le Bog da. Nato smo imeli še toliko časa, da smo si pred odhodom v jamo ogledali nastop zbora iz Kočevja in Pike Nogavičke, mnogi pa tudi za ogled in nakup stojnic, na katerih pa niso prodajali kiča ampak domače izdelke in pridelke. Napočil je čas odhoda v jamo skupaj z zborom iz župnije Dobrovnik smo se napotili v koncertno dvorano, kjer so pevci imeli priložnost, da s svojimi glasovi polepšajo že tako lepe božične dogodke. Najprej so peli izmenoma zbor iz Dobrovnika, otroški in mladinski zbor iz Brda, nato pa se jim je pridružil še zbor iz Radeč. In čeprav pravijo, da so zborovodje in organisti neka posebna kasta se je tokrat izkazalo, da božični čas dela čudeže. Pri nastopu zborov iz Brda je s kitaro priskočil na pomoč kitarist zbora iz Dobrovnika in po krajšem pogovoru so zbori skupaj zapeli še pesem Sveta noč in to brez posebnih priprav in vaj. Številno občinstvo, kar ni hotelo na vlak ampak je prisluhnilo pesmim, ki so bile tokrat pete tudi v madžarskem jeziku, kolikor sem lahko izbral iz besedila,melodija je bila pa popolnoma enaka našim , kako naj nebi, saj se je Jezus rodil za vse ljudi sveta. Po koncu nastopa smo z novimi prijatelji poleg obveznega hvala za pomoč, izmenjali še naslove, saj imajo oni nekaj dobrih besedil, mi pa tudi in bomo zamenjali, mogoče pa jih kdaj povabimo tudi v župnijo ali obratno. Nikoli se ne ve. Sledil je ogled živih jaslic s tem ,da je bilo potrebno malce več prehoditi kakor ostalim obiskovalcem ampak ob lepotah jame pozabiš na vse. Priznati moramo , da smo zopet naleteli na prijaznega vodiča, ki je imel posluh za mlade in malo manj mlade in nam pokazal še kaj več kakor bi lahko. Tako smo ponovno izvedeli še nekaj novih podatkov in zanimivosti jame. Posamezni prizori so nas očarali posebno še, ker nismo bili prepričani, da poje vlogo angela Helena Blagne in znamenito Sveto noč ob rojstvu Oto Pestner. Smo malce vodiča pobarali in nam je potrdil, da pojeta in smo šli naprej ogled vseh prizorov, posameznih kapniških skupin, prisluhnili igranju piščali, se ustavili pri posameznih prizorih, podoživljali Božič vsak na svoj način in prišli ponovno do koncertne dvorane, kjer smo prisluhnili še zboru, ki je nastopal in tudi njih nagradili z aplavzom, saj so zaslužili. Vlak že čaka, usedemo se na sedeže, ko pravi glas: Ali lahko prisedem ? Ja res je pravi Oto od mesa , torej je bilo res, ni bil samo posnet ampak je zapel vsem obiskovalcem in Njemu na čast. Malce je trajalo, toliko, da smo izstopili nato pa ,a veš, da je bil Oto na vlaku ipd€Ś ja smo imeli pač srečo. Pot nas vodi še na čaj in ob čaju se spodobi tudi sladica in tudi to dobimo res niso pozabili na lačne in žejne in tudi mi ne bomo zlepa pozabili na tokratne jubilejne jaslice v Postojnski jami in nove prijatelj, ki smo jih spoznali, z veseljem pridemo na 21. žive jaslice v Postojnski jami