Jožef in njegova sanjsko pisana obleka

V petek in soboto smo si lahko v domu En knap, bolj poznanem pod Dom Španskih borcev v Ljubljani ogledali muzikal Jožef in njegovo sanjsko pisana obleka. Režiserju , ki je med nas prišel iz Amerike, sem ter tja pride od tam tudi kaj dobrega je uspelo zbrati dovolj mladih in korajžnih, da so v pičlih 14 dneh na odrske deske postavili dokaj zahtevne delo. Vendar ne samo to združil je tudi teden, ko se vsako leto kristjani različnih Cerkva povežemo k svetovni molitveni osmini za edinost kristjanov, znani tudi kot ekumenski osmini z nedeljo Svetega pisma. Da je to Richardu Montezu, ki je sicer mehiškega rodu vse to uspelo je verjetno zasluga tudi Njega, ki je tisti, ki navdušuje tako mlade kakor režiserja in vse, ki delajo z njim. In vendar mu je v kratkem času uspelo oznanjevati Božjo besedo malce drugače in združiti predstavnike različnih veroizpovedi, spolov in starosti. Čudovito zgodbo o Jožefu in njegovih bratih, ki jo najdemo v prvi Mojzesovi knjigi Svetega pisma so nam tokrat prikazali na za malce starejše nesprejemljiv način in vendar tako, da jo razume vsak, ki v veri niti ni Bog ve kako podkovan. Treba je imeti le oči in ušesa in že se zazibljemo v čas, nevoščljivosti bratov, ki Jožefa prodajo zaradi ljubosumja, čas suhih in debelih krav v čas zabave in resnobe, v čas svetlobe in teme, v čas veselja in žalosti, le dojeti moramo. In ko se na koncu predstave obiskovalec malce zamisli, ugotovi, da se časi od takrat do danes niso nič spremenili, le ljudje smo se. Tudi danes imamo leta suhih in debelih krav, prodajo zaradi ljubosumja, včasih še veliko hujšo kakor v tistih časih in podrobnosti z muzikalom in današnjim časom bi lahko našteli veliko. Mislim, da je vsak izmed obiskovalcev predstave, tako kakor nastopajoči odnesel veliko več, kakor je s sabo prinesel, saj je bil tokratni muzikal, ne samo paša za oči, ampak tudi za duha. Zahvaljujoč malce poznanstvu mi je uspelo režiserja, ki je navdušil mlade in obiskovalce zastaviti nekaj vprašanj v zvezi z njegovim delom in odgovori so zelo zanimivi vredni , da si vzamete čas in jih preberete. Pri prevodu je namenoma prišlo do kakšne manjše slovnične napake, zakar se opravičujem!

Richard Montez

Richard pozdravljeni! Prvo bi rad da se na kratko predstavite! Kdo ste, iz kot prihajate. Imate morda kakšen življenjski moto?

Moje ime je Richard Montez, prihajam iz Dallasa, Texas, ZDA. Delal sem kot gledališki režiser, to opravljam 25 let, danes pa sem pravzaprav misijonar. Moje srce bije za Gospoda, in za vse svetovne narode. Veliko veselje mi je za vseh 18 let mojega potovanja po svetu, za obsežne gledališke produkcije v 26 državah. Te produkcije največkrat govorijo o Gospodu ali o krščanskem življenju. Ljubim srečevanje z novimi ljudmi, še posebej pa ljubim spodbujanje mladih ljudi v njihovem življenju, kako postati voditelji, in biti uspešen. Moj moto v življenju je: Naredi nekaj tako velikega, da če Bog ni pomagal, bi zagotovo spodletel.

Hoteli ste postati duhovnik, kajti vaša mati Vas je vzgojila v Krščanski veri, nato pa je nekega dne sledil preblisk v življenju in pred vami je bila želja postati dejaven v kulturi (gledališče,€Ś)! Kako je vaša družina reagirala na to? Kako ste prišli do končne odločitve?

Ko sem bil star 5 let, sem imel veliko ljubezen do Gospoda. Rodil in odraščal sem v katoliški veri, in nekoč sem rekel, moji materi, "Ko bom velik, bom delal v cerkvi!" Moja mama je verjetno mislila, da sem poskušal priti v težave ali kaj podobnega, vendar sem bil resen. Vendar po nekaj mesecih, ko sem bil star 6 let in sem hodil sem v šolo, me je moja učiteljica peljala v gledališče v domačem mestu. Ogledala sva si muzikal, ki je bil zelo lep. Tega dneva se še vedno spominjam, vse kar je bilo v predstavi (kostumi, dekoracija,..). Bil sem tako razburjen, da ko sem prišel domov, sem rekel: Mati, ko bom velik, bom delal v gledališču!" Rekla je, "Mislila sem, da si rekel da boš delal v cerkvi?". Rekel sem, "Oh ja ..... Vem! Naredil bom oboje! " Danes počnem oboje. Vseskozi delam kot kristjan, to pa prenašam na odrske deske preko produkcije muzikalov in predstav. Zagotovo Gospod sliši molitve otrok!

Vemo da ste bili veliko časa pevec/plesalec in koreograf za Disneyland, nato ste se odločili da boste odšli po svetu in mladim dali priložnost da se predstavijo občinstvu! Kako ste prišli do te odločitve?

Moja družina je iz Mehike. Bili so zelo revni, ko so prišli v Ameriko (kjer sem se rodil). Ko sem odraščal, nisem vedel nič o umetnosti. Bil sem popoln talent, vendar ni bilo poti, da bi ta talent lahko kakorkoli razvil, saj si moji starši tega niso morali privoščiti, ne za šolanje, kaj šele za ostalo. Šel sem v revno šolo, tako da ni bilo nobenih posebnih razredov bodi si za študente, ali ostale. Edino obliko kulture smo imeli na televiziji. Kot sem povedal že prej, ko sem bil star 6 let, sem bil s strani svoje učiteljice, povabljen na gledališko predstavo in tako me je uvedla v svet gledališča. Kasneje pa so mi tudi drugi učitelji in ljudje prispevali k razvoju, mojega kulturnega talenta.

Naj naredim svojo dolgo zgodbo malce krajšo. Šel sem v Disneyland, da bi kot profesionalec delal za njih, ter za gledališča, filme, televizijo in reklame. Na žalost, kot mnogo ljudi v cerkvi, sem se odločil, da si bo moj uspeh gradil Moje kraljestvo, pozabil pa sem na Božje kraljestvo.

Medtem ko sem potoval po Evropi, sem bil na Dunaju v Avstriji. Nekdo mi je povedal o osebnem odnosu z Jezusom Kristusom. No, pa saj sem bil vzgojen v Krščanski veri sem si mislil. Vendar nisem razumel vprašanja. Bil sem res lepo vzgojen v krščanski veri, ko sem bil majhen sem bil ministrant, in sem zvesto služil svoji cerkvi, vse sem vedel o gospodu€Ś. V moji glavi. Vendar Gospoda nisem sprejel v svoje srce!

Primer: Ena stvar je, delati raziskovalne dejavnosti glede poroke in pomena družine, in je še ena stvar, ki je, se poročiti in imeti družino! Torej, kje je razlika? V RAZMERJU.

Vedel sem vse o Gospodu, poznal pa ga nisem. Preberite Evangelij po Janezu, 3. poglavje. Jezus govori, človeku da se bo ponovno rodil! To je bilo to, kar sem potreboval! Osebni odnos z Jezusom Kristusom.

To je spremenilo moje življenje! Nisem si več želel živeti zame, ampak za Gospoda. Moja ljubezen do njega, se je odražala tudi v tem da sem imel ljubezen do ostalih. Hotel sem, da bi jim lahko pomagal. Takrat sem se odločil, da bom naredil to, da bi imeli drugi po svetu enake možnosti, kot je bila dana meni: Da delajo in so izpostavljeni strokovnemu direktorju, s strokovne gledališke produkcije za vse tiste, ki si že od nekdaj želijo postati gledališčniki, plesalci in glasbeniki, vendar nimajo te možnosti.

Delam pri začetnikih, ker to je tisto, kar sem tudi sam bil. Združujem pevce, plesalce in akterjev iz okoli Ljubljane za oblikovanje tega veličastnega imenovano produkcijo "Jožef"!

Vaš vodnik v življenju je Jezus! Ste se ravno zato odločili da boste režirali predvsem predstave s svetega pisma?

Živimo v družbi, v kateri smo vizualno spodbujeni. Dobili smo zabavo in novice o našem svetu, predvsem od tega, kar smo "videli". Na žalost, smo se naučili veliko posvetnih vrednot od tega, kar vidimo. Zaradi in zaradi treh razlogov, sem hotel imeti krščansko gledališče, kjer bodo ljudje skozi predstavo brali sveto pismo! Trije razlogi so naslednji:

Da bi slavili Jezusa Kristusa

Če želite dati ljudem priložnost, da vedeti več o Jezusu Kristusu, jim dajte to skozi zabavo in spodbudno vizualno doživetje.

Da bi kristjani se naučili da spretnosti v gledališču, ki ne ogroža okolja, v katerem so oni izpostavljeni drogam ali nemoralnosti.

V svojem režiserskem repertoarju imate veliko predstav, nam lahko poveste, katere so vam še najbolj pri srcu?

Od vseh predstav, ki jih delam, verjetno najbolj uživam v "Sodba Seat". To je potovanje v "drugo stran večnosti". Kaj se zgodi, ko umreš? Ta drama je močna, in ob istem času, zelo smešna. Vendar pa uživam tudi ob projektu "Jožef", ker je projekt tako zabaven in humoren.

V Sloveniji ste in še boste odigrali muzikal Jožef in njegova sanjsko pisana obleka. Ste se namenoma odločili za ta muzikal?

Eno zelo veliko presenečenje, ko sem se učil o Sloveniji je bilo, koliko veliko mladih imate tukaj! Toliko! Zaradi tega, sem hotel narediti nekaj, da je vključenih veliko mladih, in ob istem času, nekaj, da bi mladi uživali v predstavi. To je zelo smešno, barvito in pesmi so tako dobre, da boste odhajali iz dvorane in jih peli!

Kakšni se vam zdijo slovenski mladi, ki igrajo v muzikalu?

Opazil sem, da imate Slovenci na voljo veliko talentov. Vendar, veliko jih je nerazvitih. Odraščal sem na enak način. Skušajo se naučiti, čeprav je to težko. In tako je na veliko načinov, Slovenija osvojila moje srce, ker vidim da se mladi tako trudijo, pa čeprav za samo najmanjšo priložnost, in tako moram biti tam, jim pomagati da dosežejo to kar so sanjali. V mnogih pogledih, ste Slovenci kot Jožef iz Biblije. Polni sanj, ampak zato, ker je toliko situacij zunaj njihovega nadzora, se te sanje zdijo vse dlje da postanejo resničnost. Bog nam je dal te sanje, in če se ne bomo uprli na Gospoda, bo on te sanje umaknil. On je v meni, in vem, on bo to storil tudi Slovencem!

Pred vsako vajo je molitev, menite da ta molitev pripomore k boljšemu vzdušju, saj se v molitvi povežemo in vsaj za trenutek umirimo? Ste kdaj naleteli na neodobravanje takega načina dela?

Vsako vajo, srečanje začnem z molitvijo. Zakaj? Vidiš, to ni moja ideja, ampak delam to za Gospoda. Želim, da posvetim/o vse kar delam/o Gospodu. Potrebujemo njegovo pomoč. Ne le to da tega ne bi mogli storiti brez njegove pomoči, ampak če sem iskren, ne želim, da bi vse to počel brez njegove pomoči.

Na srečo, še nisem imel primera, da bi se kdorkoli pritoževal nad molitvijo pred vajami ali srečanji! Vsakdo je presenečen, da nekaj časa preživimo v molitvi, namesto neodobravanja, se mi za to zahvalijo!

Veliko ljudi (na svetu) pravi, "Bog je mrtev." Vendar, vidim, da so ljudje lačni majhnih stvari od Boga. Ne za verske dejavnosti, temveč za priložnost, da se dejansko srečajo z Bogom, in ko to počno skozi čas molitve, so mi hvaležni, ker je ta čas zares čudovit.

Zaradi širjenja Božje ljubezni ste bili kdaj prezirani? Ste kdaj naleteli na gluha ušesa? Vaši spomini?

Seveda, ne cenijo vsi dela, ki ga počnem! Bil sem v Nisporeni, Moldavija. Bila je zelo drugačna situacija. Bila je zima, svoj klobuk in plašč sem si moral obleči samo da sem odšel na stranišče, ki je bilo zunaj.

Temperature so bile pod 0, v gledališču, kjer smo začeli graditi sceno za Sodba Seat. V Moldaviji je bila na oblasti komunistična vlada, ateizem je še vedno zelo zakoreninjeno v kulturi, in čudno, pravoslavna cerkev, ki je zelo močna, je bila zelo proti meni in tej predstavi! Duhovnik je pripeljal skupino in poskušal uničiti sceno, na otvoritveni večer je vodil skupino, ki je stala zunaj gledališča in je vzklikala: Šel boš v pekel, če vstopiš Zelo žalostno. Mi smo kristjani prav tako, in zelo majhna skupina krščanskih prebivalcev, je bila boj z drugimi kristjani! Ironično. Če se spomnite, to je "vera, ki jo je Jezus postavil na križu. Toda kljub težavam, Bog dela čudeže in dvorana je bila polna, in ljudje so uživali in ljubili predstavo.

Ko sem šel do letališča, da se odpravim do naslednjega mesta moje produkcije, sem bil priprt v carini, domnevno zato, ker nisem imel prijavljenih nekaj dolarjev v žepu, kasneje pa je resnica prišla na dan. Duhovnik je povedal policistom v ruščini: To ga bo izučilo, da bo njegova zahodniška propaganda šla iz naše države. Zasegli so mi prtljago, denar in mi določili pogojno kazen za 4 tedne. Grozilo mi je 2 leti zapora v ledeni celici, če bi moj ne-angleško govoreči odvetnik ne bi bil uspešen. Ostati sem moral v državi, da bi čakal na sojenje. Kaj sem hotel, pustiti hudiču da zmaga? Zato sem uporabil to priložnost in oznanjal Božjo besedo večim zapornikom v zaporu.

Tja sem prišel z načrtom. Še vedno sem lahko zapustil zapor ob koncu tedna. V tem času, ne morem reči, kako, ker ne vem, če to berejo, in ne želim, da ogrožam prijatelje v Moldaviji. No in v tem času, smo lahko še naprej delali predstavo v drugih mestih, med tem, ko sem bil še vedno v zaporu (teoretično)! Veliko ljudi je slišalo o Bogu v tej ateistični državi. Pastor v Nisporeni je pripeljal več ljudi za uprizoritev Sodba Seat v več mestih, medtem ko sem pričakoval moje sojenje je še veliko ljudi slišalo o Bogu, po predstavi so ljudje začeli iskati cerkve, kjer bi se lahko udeležili bogoslužja.

Potreboval sem da bi odpotoval v Južno Afriko 21. februarja in ampak pogojna kazen je imela datum za 9. marec. Bil sem v stiski, drugi čudež. Bog delal preko ameriškega veleposlaništva in dobil sem pogojno do 21. Februarja. Še večji čudež, tožilec je dejansko spraševal na način, ki je pomagal mojemu primeru. Molitve tisočih, so bile odgovorne za to. Bil sem očiščen vseh obtožb in bil izpuščen. Imel sem 3 ure, da dobim svoj potni list, ki je navadno potreboval 15 dni da so ga vrnili. Bog je poskrbel za to, tudi to zadevo je upravljal isti tožilec, in ko sem se vrnil na letališče, enak carinski agent, ki me je pridržal, ko sem prišel preden je rekel: Pustite ga, naj gre skozi."

Bil sem prost in na letalu za Južno Afriko! To je bilo težko obdobje, vendar čudovit čas, da več ljudi sliši o tem, koliko jih ima Bog rad.

Nekdo me je vprašal: "Ali, imate pomisleke da bi šli nazaj v Moldavijo?" Odgovor je ne. Šel sem nazaj, storil več za Moldavijo. Ne bom se dal voditi duhu strahu, ampak bom pod vodstvom Svetega Duha.

Najvarnejše mesto kjer je človek lahko je v središču Božje volje. Imam še veliko več zgodb, vendar ne dovolj časa ali prostora, da bi vam jih povedal!

Bili ste že v mnogih državah, gotovo se znate sporazumevati v večih jezikih! Koliko jih znate trenutno? Ali znate tudi kaj povedati v Slovenščini?

Govorim: Špansko - Ker je moja družina iz Mehike, to je moj prvi jezik. Angleško €“ Rodil in odraščal sem v ZDA Rusko - Velikokrat delam v ruščini (Ukrajina, Belorusija) Torej sem tako vedel, kaj je rekel duhovnik policistu, ko sem bil v zaporu, in tako sem lahko tudi govoril mnogim v Moldaviji. Francosko €“ Od odraščanja in malce od študija Slovensko? Bojim se, vem le približno 10 besed! Žal, to je moj prvi obisk, in obljubim, da jih bom vedel več, ko bom naslednjič prišel. Lahko rečem: Hvala, Dobr tek! Rad imam SlovĂŞnio in Sloventse!

Bližava se koncu najinega pogovora. Za konec naj Vas vprašam, kakšna dežela se vam zdi Slovenija? Vam bo ostala v lepem spominu?

Kako lepa dežela! Sam sem bil očaran nad lepoto države, prijaznih ljudi in seveda okusno hrano. Kar pa je najbolj neverjetno pa je srce ljudi. Vidim zelo velik potencial za ljudi tukaj. Veliko mladih se demoralizira, pa vendar, z malo upanja postanejo živi in navdušeni! Upam, da nekako pomagam na majhen način. To ne bo moj zadnji čas, ko sem tukaj v Sloveniji!

Kaj bi povedali slovenski mladini, ki nastopa v muzikalu in ostalim?

Za mojo "Družino Jožef"! Tako zelo te ljubim. Moja naloga je bila pripraviti produkcijo za mesto Ljubljana, in nekaj čudnega se je zgodilo: Zaljubil sem se v skupino, zelo dragocenih prijateljev. Ne igralci, ampak prijatelji.

Moja družina žal mi je ker moram biti vaš direktor, moram biti strog in strokoven. Žal mi je zato ker imamo tako malo časa, da ga dejansko preživimo skupaj, kot bi si dejansko želel: Kot prijatelj, in ne kot režiser. To je breme, moram ga nositi ne glede na to kaj si res želim.

Vendar, veš, da vas ljubim, in predvsem, spoštujem! Zahvaljujem se vam za vaše talente, in vaše želje, da uporabite vsako možnost za rast talentov.

Ko talent raste, se prepričajte, da je Gospod v sredini vsake odločitve ki jo naredite. Molite, vedno molite k Bogu in On vam bo dal uspeh!

Jezus je rekel kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu tam sem jaz sredi med njimi. V vaši predstavi je prisotno čez 70 mladih, ki zaupajo v Gospoda. Zagotovo je Bog z vami in bo z vami tudi na vseh predstavah. Richard zahvaljujem se Vam za ta pogovor in naj Vas Bog blagoslovi in Vam da energije za nadaljnje delo! Pričakujemo da nas še kdaj obiščete tu v naši Sloveniji!

Hvala in Bog naj bo z vami na poti skozi življenje!