Bralci Slomškovega bralnega priznanja in kulturni praznik

V jutranjih urah je obiskovalcem na informativnem dnevu na Škofijski klasični gimnaziji na najlepši način želela predstaviti gimazijo, v večernih urah spregovorila bralcem Slomškovega bralnega priznanja na Brdu pri Lukovici. Profesorici, ki ji je slovenski jezik več kakor običajnemu smrtniku, je, poleg slovenščine,, domač tudi italijanski jezik. Mogoče zato, ker je delček življenja preživela tudi med zamejci.Vendar na Brdu tokrat nismo razpredali besed o italijanskem jeziku, čeprav smo glede na zelo razgiban življenjepis zapluli tudi v vode preko meja. Tokrat je pogovor tekel o njeni ljubezni do knjig, o njenem veselju do branja in poučevanja,ter pisanja zgodb, ki jih objavlja Mavrica. Nastanek posameznih zgodb je včasih splet okoliščin in del teh smo spoznali preko pogovora in zastavljenih vprašanj. Če so mlajši postavljali osnovna vprašanja, kot, kdaj ste prebrali prvo knjigo, so malce starejše zanimale že bolj zahtevne stvari. Najresnejša so bila staršev in ostalih obiskovalcev- predvsem o tem kakšne knjige berejo otroci, zakaj slaqbo berejo in kaj je razlog, da otroci ne znajo več sestavljati povedi, ki bi jih povezali v celoto. Med glavnimi vzroki so vsekakor delovni zvezki, v katerih se samo obkrožuje in sem ter tja kaj malega doda.Vendar nekateri mladi še berejo in tisti pri vstopu v srednjo šolo nimajo takšnih težav kot tisti, ki jim je branje zadnja španska vas. Branje nam širi obzorja, nas izobražuje, nas vodi po deželah in še in še. Glavno vodilo tokratne gostje SBP za kulturni praznik Mateje Gomboc je brati, brati in še enkrat brati. Ves čas vložen v branje se bogato obrestuje in nam vedno še kako pride prav. Poleg vsega smo se tudi tokrat naučili kako napisati, ali vsaj začeti pisati povest, zgodbico...Še več, naučili smo se, da vsa dogajanja, ki jih opazimo lahko zapišemo in iz njih z malce domišljije naredimo zanimivo zgodbo. Ko postanemo starejši in nam branje zaradi lsbšega vida ne gre več tako dobro, nam lahko tisti, ki smo jih navduševali za branje, vrnejo naš trud in nam na jesen življenja kaj preberejo. Tako bomo še vedno na tekočem z dogajanji in se tudi prepustili sanjam ob dobri knjigi. Lep kulturni večer smo tokrat doživeli v kramljanju z Matejo Gomboc in upejmo lahko, da le ni bil zadnji.