Križev pot

Nedeljsko popoldne običajno izkoristimo za krajše izlete v naravo, če nam vremenske razmere prijeten pohod to omogočajo. In tako so mnogi sončno nedeljsko popoldne izkoristili večkratno, saj so se udeležili križevega pota od vznožja Gradiškega hriba do cerkve sv. Marjete in se tako ob premišljevanju poti Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob z molitvijo na ustih pomikajo od postaje do postaje tega trpljenja. Vsaka posamezna postaja Križevega pota je zgodba zase in nas po svoje nagovarja in ta nagovor iz leta v leto doživljamo drugače. Tudi tokrat smo se ob vodenju duhovnika Igorja Dolinšek podali na premišljevanje poti in ni nas bilo tako malo, ki smo se tisto nedeljsko popoldne, marsikdo bi dejal, da nimamo kaj drugega početi podali za Njim in skupaj z pevci in ostalimi prepevali in molili. Prva postaj v kamnolomu pod vznožjem Gradiškega hriba, potem pa počasi po hribu navzgor z postanki ob posameznih postajah, da se zamislimo in malce tudi ujamemo sapo. Zadnja postaj na lepo urejenem pokopališču ob križu in nato še litanije v cerkvi in blagoslov. In vendar se domov nikomur ne mudi, še pogled na prebujajočo se naravo z jezerom v ozadju in pogovor z prijatelji in potem se počasi napotimo proti domu. Še beseda o tem kam na križev pot naslednjo nedeljo in že nas pot vodi v dolino.