Predavanje za starše in botre birmancev

Ime Vlada Pečnika ni neznano pri naših faranih, saj je bil pred leti župnik v sosednji župniji, sedaj pa je med nas prišel kot urednik revije Naša kateheza in voditelj doma Oaza miru na Ljubelju, da spregovori nekaj besed birmancem ,staršem in botrom. Najprej smo se zbrali v cerkvi sv. Vida pri sveti maši , nato pa v kulturnem domu Antona Martina Slomška prisluhnili še krajšemu predavanju, ali bolje rečeno nadaljevanju nagovora pri sveti maši. Sveto mašo sta skupaj daroval z domačim župnikom Andrejem Svete, ki je zbranim spregovoril še nekaj ostalih navodil glede birme in se v imenu vseh zahvalil predavatelju za kratko a jedrnato predavanje. Že začetku svete maše je izrazil veliko veselje, da je poleg staršev in botrov pri njej prisotno tudi toliko birmancev, ki so poleg tega še lepo sodelovali. Začenši z vprašanjem, kaj se dogaja z nami? Je najprej posegel v začetek naše poti za Jezusom , ko nas starši prinesejo k krstu in od takrat se začne naše prijateljevanje z Bogom. Zaklad, ki je v nas to je Božja ljubezen je največkrat zakopan ali bolje rečeno poteptan v nas prav zaradi staršev, ki so hišni in v prvi duhovniki, kajti kako naj otroci v letih svoje občutljivosti zaznavajo Božjo ljubezen in posvečujočo milost, če jim jo starši ne dajejo zaužiti. In na tistem prvem zakramentu krstu stoji jo vsi ostali zakramenti kamor sodi tudi sveta birma. Kajti Gospod nas pričakuje, nas čaka, le odzvati se mu moramo, kajti pričakuje nas kot prijatelja mi pa se ga tako izogibamo , da še v nedeljo ne gremo skupaj k sveti maši. In vendar otroci vam bodo za vse kar ste storili, da jih popeljete k Bogu hvaležni in zato se splača potruditi, kajti oni bodo vaše priporočilo Njemu. Seveda se pogosto vprašamo, kako lahko družina danes živi krščansko? Kaj bo z mlado generacijo , kako bo gradila naprej in vendar so se ta in podobna vprašanja pojavljala že tudi pred leti. In če je danes sramota živeti pošteno in delovno življenje kako bo šele čez 10 ali več let. In ker je danes polno prisil še dobro, da mladi ne pobegnejo prej , zato je potrebno mladim dati osnovo krščanstva že v koreninah. Mladi mislijo, da so neizmerno pametni in ravno zato morajo biti tako starši kakor botri svetel zgled in krščanska družina, družina, ki živi iz vere je lahko svetel zgled mladim, kajti ostajajo spomini in mladi dihajo in čutijo starševsko srce, čeprav tega ne priznajo , so kakor bioenergetiki. Seveda se v slogu družbe sprašujejo, kaj rabim Boga, kaj mi da in podobno, ob tem pa se ne zavedajo, da je bogastvo, ki nam je dano z vero takšno, da bi hiteli pred tabernakelj. Verjetno v teh mladostnih letih ne dojemajo kako jih ima bog rad in vendar v delčku srca imajo to ljubezen skrito. Le privreti mora na dan. Ob tem pa so jim starši lahko svetel zgled, če je njihova molitev prava iz srca in iz globoke vere. Mladi potrebujejo oporo, in to trdno na katero se lahko naslonijo in , če je v domu posvečeno vzdušje bo vzgoja toliko lažja. Mladim je potrebno dati delo pa četudi je to molitev in bližajoči prazniki so ravno pravšnji zato. Če se doma diha krščansko življenje, dr takšno življenje odraža tudi v cerkvi, tako pri obisku , kakor pri življenju župnije. Besede so nanesle tudi na post in ob tem je bilo rečeno, da post ni samo odrekanje salamci, ampak nekaj večjega nekaj, kar mora biti v naši notranjosti. Nekaj besed je namenil tudi botrom, ki so desna roka staršev in zaupnik birmancu. Kajti boter nikoli ne pozabi svojega birmance in se ga poleg ostalega spomni tudi v molitvi, da ne skrene na stran pota. Obenem je botrstvo zaupanje in čast, ki jo starši in birmanec izkažejo tistemu, ki ga zaprosijo, da bi bil boter njihovemu otroku. Je služba, saj jim Cerkev nalaga, da pomagajo novim kristjanom krščansko živeti in so jim ob tem svetel zgled. Je odgovornost za krščansko življenje in versko rast birmanca. Svoje predavanje je ponazoril z mnogimi primeri iz vsakdanjega življenja in s tem zanimivo predavanje naredil še pestrejše. Na koncu je najprej sledila zahval domačega župnika g. Vladu Pečniku za predavanje, nato pa še nekaj navodil in ostalih tehničnih zadev, ki jih je bilo potrebno doreči, kajti čas birme se bliža in med prazniki nebo priložnosti za še eno srečanje.