Jona besni prerok

Za osvežitev spomina, da malce zaslutite razsežnost igralca Gregorja Čušina je tule nagovor, ki ga je izrekel ob imenovanju novega ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa v imenu vernikov: Pozvan sem bil, da vas v imenu vernikov ljubljanske škofije pozdravim in tako stojim pred Vami, eden od koštrunov iz vaše črede, da bi izrazil svoje želje in pričakovanja. In če kaj pričakujem, če si česa želim od Vas, potem si želim, da bi Vi veliko želeli in pričakovali od nas, svojih vernikov. Da bi bili do svoje črede zahtevni, kajti pot po kateri stopamo za Vami, je tesna in vrata, skozi katera moramo vstopiti, so ozka. Želim si, da bi palica, ki jo držite v roki ne bila le simbol pastirske službe. Pastirju palica resda služi tudi za oporo, predvsem pa z njo vodi čredo po pravih poteh, jo odvrača od slabe paše, tudi udari, če je treba in brani pred sovražniki. Želim si, da bi nas radi obiskovali na naših župnijah. Ne le za posebne priložnosti in slavnosti, ampak tudi kar tako: da svojim najemnikom, svojim duhovnikom vlijete poguma, predvsem pa da spoznate svoje ovce, in da ovce spoznajo Vas, da bomo poznali vaš glas in Vam brez strahu in pomisleka sledili. In, gospod nadškof, brez strahu, vaši verniki smo kristjani, in kot taki ponižni in potrpežljivi. Ne boste prvi pastir, s katerim bomo potrpeli, kakršenkoli že je in vas bomo spoštovali in ljubili, četudi ne boste izpolnili naših želj in pričakovanj. A več želja in pričakovanj do vas gojijo, če se po svetopisemsko izrazim, volkovi, tatovi in roparji, tisti, ki pravijo, da jih ne brigate in da se tudi Vi ne smete brigati zanje. A če boste natančno pogledali, boste videli, da so ti volkovi, tatovi in roparji le preoblečene in prestrašene izgubljene ovce. Zelo prestrašene in zelo izgubljene. In tudi te so del Vaše črede. Pričakujejo, da jim boste šli na živce! Ne razočarajte jih v njihovih pričakovanjih. In ravno zaradi te iskrenosti je toliko lažje razumeti njegovo razlago posameznih del Svetega pisma. Mnogim se seveda zdi malce pod nivojem vendar je od njegove monodrame Jona besni prerok mnogim veliko več ostalo v glavah kakor pa za čas učenja verouka v veroučni šoli. Ob tem ne mislim žaliti nikogar, vendar samo povedati dejstva, da se preko smeha in igre mladi in malce manj mladi veliko več naučimo, kakor z suhoparnim predavanjem. Tokratno zgodbo, kjer nastopa v vlogi Jona kamor ga postavi On začne z prebiranjem zgodbe iz Svetega pisma o Jonu in njegovi poti, kamor ga pošlje Bog , poti v Ninive. Seveda se tu ustavimo še pri uri zemljepisa in poučeni o tem, kje je kaj nadaljujemo pot z ladjo. In ker je zgodba malce posodobljena, tudi tokrat ladja na križarjenju zaide v vihar, ki pa poneha, ko Jona vržejo v morje. Na pot mu pride riba, ki ni riba ampak kit, ki še pušča in smrdi z polno krame in vendar ga on vrže na suho. Se je revež kar malce oddahnil, mislim na kita, ko je izpljuval Jona, mi pa vmes slišimo še mnogo nasvetov tudi o tem, kako nekateri delajo krivico slovenskemu jeziku z nepremišljenimi sestavljankami besed. Kar velikokrat se je bilo potrebno zamisliti, ponoviti tiste zapovedi, ki so bile vklesane v kamnite plošče, se spoznati z miselnimi igrami o članu in členu cerkve, biti pogubljeni bolje izgubljeni in še in še. In vendar je z obilico smeha med mladimi pripravil prav prijeten sobotni večer o katerem se je govorilo tudi po nedeljski maši. A zakaj, pojdite in prisluhnite zgodbi in ugotovili boste.