Zlata poroka Tončke in Vinka Stražar

Pri Šuštarjevih na Selah pri Kamniku je bilo devet otrok in ena izmed njih je bila tudi Tončka, ki je zaradi obilice dela na kmetiji, kjer vsak roke pridejo še kako prav ostal doma in se ni izobraževala naprej, saj je živela v času, ko je bilo veliko le ljubezni in veselja v družinah, čeprav življenje ni bilo lahko. Takrat edina zabava so bile veselice in tu je spoznala sedaj svojega Vinka, ki se je izučil za parketarja in ker je bil priden se je nabralo tudi nekaj cvenka, saj je delal po celi Sloveniji in po krajih bivše Jugoslavije. Ljubezni sta dala piko na i 6. maj leta 1960, ko sta si obljubila zvestobo do groba. Pridna kakor sta bila sta si najprej zgradila svojo hišo na Viru in vendar ju je ljubezen do rodne grude, kjer sta kmetovala starša od Vinka vse pogosteje vlekla nazaj v Čeplje, kjer je bil Vinko doma. Mama Tončka je našla svojo delovno mesto najprej v Induplati Jarše, nato pa še v Univerzale Domžale. Oče Vinko je dobil službo v Toku v Domžalah , vendar je še vedno rad polagal parket prijateljem in znancem, ki jih dobremu mojstru nikoli ne zmanjka. Poleg medsebojne ljubezni, ki je dala sina Vinka in hčer Emo, je bila ljubezen do zemlje tista,ki ju je leta 1984 ponovno privedla v Čeplje, čeprav sta že prej z veseljem pomagala na kmetiji. In potrditev svoje ljubezni , obljube, da si bosta vedno stal ob strani, sta ponovila pred oltarjem cerkve Marijinega oznanjenja na Brdu ob prisotnosti prič , bratov in sestra, svojih otrok in vnukov, ter prijateljev in znancev. Vidva sta dokaz, da se sodobni svet moti ko pravi, da se ne vežite na drugega je tokrat v svojem nagovoru naglasil domači župnik Andrej Svete, ki je zlatoporočenca sprejel v domači cerkvi . Ob tem poudaril tudi , da imata ob sebi tiste, ki so jima hvaležni za vse, kar sta v življenju storila eden za drugega in za njih. Seveda je zakon v katerem si zakonca izmenjujeta stavke ljubim te, potrebujem te in odpuščam ti grajen na trdnih temeljih krščanstva in medsebojnih odnosov. Ob tem pa velja pripomniti, da tudi v takšnih zakonih kdaj zaškriplje, le, da se z lepo besedo vedno najde pot iz škripanja. Le podmazati je treba na pravem mestu in ravno prav. Zlatoporočencema so tokrat ob jubileju prepevali bratje Krt , poleg njih pa so jima zaigrale še vnukinje. Po obnovi zakonskih obljub za naslednjih verjetno petdeset let je sledilo še fotografiranje, saj bodo tako spomini še dalj časa ostali sveži in v župnišču manjša pogostitev . Da bo zapis podoben pravljici, ki jo ata Vinko in mama Tončka živita že 50 let naj zaključim malce bolj romantično. In nato sta odšla na svoj dom in srečno živela do naslednje nedelje, ko sta ponovno šla k sveti maši, da bo Bog še naprej ohranjal njun zakon.