Sveto rešnje telo in kri - TelĂ

Praznik svetega rešnjega telesa se tradicionalno praznuje na četrtek po nedelji Svete Trojice, ker je to v številnih državah delovnik, pa se praznik vedno bolj pogosto prestavlja na naslednjo nedeljo, pri nas na Brdu pa že nekaj let obhajamo praznik med delavnikom.. Za ustanovitev praznika ima največ zaslug sveta Julija Lieška, ki je imela vizije, v katerih jo je Bog nagovarjal, da je treba ustanoviti tak praznik. Praznik je v lokalnem merilu potrdil lieški škof leta 1246. Po Julijini smrti je njeno delo nadaljevala blažena Eva Lieška in leta 1264 je papež Urban IV. (ki je bil prej lieški naddiakon) v buli Transiturus uradno razglasil praznik svetega rešnjega telesa in krvi. Bistvo praznika je čaščenje posvečene hostije. Po krščanskem verovanju se hostija in vino pri evharističnem obredu na skrivnosten način spremenita v Jezusovo telo in kri. Hostija zato pomeni realno Jezusovo navzočnost in zato kristjanom pomeni Najsvetejše. Praznik je še zdaj omejen na Rimskokatoliško Cerkev, na nekatere od vzhodnih katoliških Cerkva, Anglikansko Cerkev in Starokatoliško Cerkev. Praznovanje svetega rešnjega telesa je tradicionalno povezano s slovesno telĂvsko procesijo, ki pa je bila v Sloveniji v času komunistične oblasti skoraj povsod prepovedana. V nekaterih krajih so zdaj obnovili tradicijo, drugod pa izvajajo procesijo le v simbolični obliki (kratek sprehod po cerkvi ali po cerkvenem dvorišču). Vendar se v zadnjem času procesije, kje se opravlja tudi blagoslov na vse štiri strani neba ponovno vračajo med ljudi. Je to znak močne vere, ali le težav s katerimi se srečujemo bo pokazal čas in vendar je v blagoslovu moč, kajti če so v blagoslov zaupali naši predniki , zakaj ne bi še mi, kajti le naša globoka vera nas bo ohranila in ubranila. In tako smo v četrtek ponesli Jezusa med polja in gozdove, da blagoslovi naša polja in delo na njih in tako obvaruje kraj, ljudi, naravo in imetje. Po končani procesiji v kateri se je poleg petja cerkvenega zbora pod vodstvom Lojzeta Pezdirca slišalo še zvonenje zvončkov in pritrkovanje, smo se vsi vrnili v cerkev, kjer smo zapeli zahvalno pesem in prejeli blagoslov. In slednjega potrebujemo iz leta v leto več.