Dopoldne romarji - popoldne razposajenci

Po krajši molitvi za srečno pot nam je župnik razložil tokratno romarsko pot, ki jo bomo zaključili z presenečenjem. In smo se odpeljali z dvema avtobusoma novim spoznanjem naproti. Po avtocesti , mimo ovir in zapor nas je pot pripeljala do izvoza za Trebnje, kjer smo se zapeljali mimo cerkev Marije vnebovzete in se napotili proti pravemu romarskemu cilju dolenskim Brezjam, kakor pravijo cerkvi Matere Božje na Zaplazu, ki je osrednje romarsko svetišče v novomeški škofiji. In, ker smo bili združeni tisti pred oltarjem in tisti nad oltarjem, mislim na kor, smo se lahko kaj hitro pripravili na sveto mašo. Tudi tokrat je v svojem nagovoru oslanjajoč se na prvo berilo, ki govori o Jezusovem prvem čudežu spregovoril o skrbi Marije za nas ljudi in z besedami karkoli vam poreče storite tudi vi, spodbudil in nagovoril mlade, da bi še bolj sprejeli Marijo za svojo mati in storili tisto, kar jim poreče. Ob sklepu svete maše se je zahvalil vsem za pomoč in jim obenem zaželel, da še naprej skupaj korajžno in veselo stopajo po poti veselih kristjanov, da bi doživeli veliko lepega in dobrega in to znali dati tudi drugim. Pot nas je od tu skozi Trebnje mimo cerkve Marijinega Vnebovzetja vodila v Šentrupert v cerkev sv. Ruperta, kjer nam je njeno zgodovino razložil župnik salezijanec Jože Brečko. Bogata je zgodovina nastanka cerkve, saj sega vse v leto 1163, ob prvi omembi. Iz župnije župniki odhajajo v Novo mesto, kjer prevzamejo delo proštov. Ob tem nam razloži tudi zgodovino in pomen Jurija Slatkonje , ki je bil drugi novomeški prošt in kasneje dunajski škof, zborovodja in skladatelj. Njegovo delo ostaja globoko zapisano v zgodovini saj je on ustanovitelj znanih dunajskih dečkov. Seveda izvemo o nastanku in izgradnji cerkve pomembne podatke, ki pa za mlada ušesa niso tako zanimiva, kakor strelne line in zakaj so jih uporabljali, velika zakristija, ki v sebi nosi poseben čar in še mnogo drugih zanimivosti, ki z leti tvorijo celoto gotske cerkve. Zahvalimo se za razlago in sprejem in se odpravimo proti bližnjemu pokopališču, kjer je grob blaženega Lojzeta Grozdeta. Z najmočnejšim orožjem proti zlu, molitvijo, smo se tokrat obrnili na Boga, vendar ne samo za blaženega Lojzeta Grozdeta, ampak naj k sebi vzame še vse tiste zamolčane žrtve nesmiselni povojnih gorja, za katere sedaj nihče nič ne ve, ali noče vedeti. V tišini za čuda, se odpravimo od njegovega groba proti avtobusoma, kjer nas že čaka okrepčilo in nato pot naprej. Kako dobra je malica, če jo željno čakaš in takrat je še star kruh dober. In kam sedaj? se sprašujejo ko se ponovno odpravimo proti Trebnjem. Naš tokratni cilj je veselejši del romarskega potepanja po novomeški škofiji Terme Čatež. Kljub oblačnemu vremenu se odpravimo na zunanje bazene in se predamo vodnim in ostalim užitkom. Ura neusmiljeno teče in zvečer je še ena sveta maša. Odpravimo se proti domu z pogledom v nebo kličemo najprej hvala Bogu za čudovit dan, na koncu pa še župniku in Petri hvala, da sta nas vse skupaj popeljala po poteh blaženega Lojzeta Grozdeta. Bil je dan, ko smo spoznali mnogo novih stvari na vseh področjih tudi to, kako dober je Gospod.