Izlet z ladjo

V ponedeljek, tretji dan našega počitnikovanja smo jo po sveti maši mahnili na potep in to ne vsakdanji peš ob morju, ampak kar po morju z ladjico se razume. Ker je naše število presegalo normalno skupino turistov smo jo za razliko od ostalim mahnili kar z temi ladjicami novim dogodivščinam in spoznanjem naproti. Za dobrodošlico in malce za korajžo nekaj domačega, a ni bil rum kakor so vedno pravili, da ga pijejo mornarji. Prijetna vožnja, sonce dobri gostitelji so predznak dobrega razpoloženja in že se je pelo in plesalo vendar samo do otoka Prvi‡, kjer smo se lotili raziskovanja notranjosti lepega otoka, ki se nahaja v Šibeniškem arhipelagu in je pokrit z mediteransko makijo, vinogradi in oljkami. Njegovo ime se prvič omenja že v 11. stoletju in njegova zgodovina je tudi zahvaljujoč bratom glagoljašem zelo bogata za tako majhno mesto. Na otoku se je rodil Fausto Vrančič, ki je poznan po mnogih smelih iznajdbah, kamor zagotovo spada tudi padalo. Domačini poskušajo urediti spominski muzej in v njem prikazati delo, ki ga je ta veliki mož storil z svojimi izumi. Njegov grob je na njegovo željo v cerkvi Gospe od Milosti. Pravijo, da so trije Slovenci že zbor in tudi tokrat ni bilo nič drugače prepevalo se je tudi v tukajšnjih cerkvah in kako hitro smo znali pritegniti poleg, oh ko bi še v domačih cerkvah takole složno zapeli . Čeprav so nas vabile sončne plaže, čisto morje , dišeči hlad pod bližnjimi drevesi in stare s kamnom grajene hiše, nas je pot vseeno popeljala še naprej na otok Zlarin . Še prej pa kakor se za potovanje z ladjo spodobi kosilo za tiste z malce razvajenim trebuščkom meso, ki ga lahko doma jemo vsak dan za prave pomorščake pa ribe in ne pozabite, da mora riba plavati trikrat in tega smo se držali. Potem pa skok v kristalno čisto morje, klepet z prijatelji, sklepanje novih prijateljstev in ogledu z nadmorsko višino najnižjega otoka Krapanj, mimo katerega smo se peljali, ki je obenem najmanjši, in najgosteje naseljen sredozemski otok s ploščato obliko in površino le 0,36 kvadratnega kilometra. Na povprečni nadmorski višini 1,5 metra živi približno 1500 prebivalcev. Krapanj, je znan kot dalmatinsko središče za nabiranje spužev, na njem je tudi frančiškanski samostan sv. Križa iz 14. stoletja in župnijska cerkev, katere začetki segajo v leto 1458 in v kateri je milostna podoba Krapinjske Gospe iz 15. stoletja. In komaj se nam pogled ustavi na lepotah morja in okoliških otočkov prispemo v pristanišče, kjer se počasi polni vtisov odpravimo proti hotelu , kjer se nekateri osvežijo še v morju , drugi prebirajoč časopis iz počitnic počivajo v senci borovih dreves in tretji razmišljajo, kako strniti vse te vtise in jih ne pozabiti pred večerjo.