Bilo je čudovito, a prekratko

Vsega lepega je enkrat konec in tako je tudi z radijskimi počitnicami, le še enkrat spat in ponovno se vračamo v Slovenijo. In vendar je do takrat še obilica dogodkov, ki bodo zaznamovali tudi tokratne počitnice. Dan začnemo tako kakor je v navadi z sveto mašo in ta nam daje moč, da se spopademo z mnogimi presenečenji, ki nam jih vedno pripravijo tako radijsci kakor kompasovci. In tokrat nas popoldne popeljejo na biser v narodni park Krka, saj je reka z leti naredila pravi kraški fenomen. Posebno doživetje je obisk otoka Visovca, in samostana , ter cerkve na njem. In vendar nas je kar lepo število ostalo v Primoštenu, kjer smo trenirali za zvečer, za slovenski večer. In tokrat smo pokazali, da se znamo čeprav veselo in razigrano obnašati kulturno in s svojim veseljem privabiti tudi ostale goste. Navajeni radijskih ansamblov in našega Miha smo tokrat dobili popolnoma novo zasedbo ansambel 30 posto skonto, ki za tiste, ki jim matematika ni neznanka ni bil ravno 30 posto , ampak kaj bi bili malenkostni. Bilo je oh in sploh in slovenska veselica ( brez pretepa) tokrat za spremembo v Primoštenu je bila enkratna. Trio in pevsko razpoloženi radijci , ter množica starejših in mlajših počitnikarjev, ja kaj še manjka, kača pa vlakec in ne vem še kaj, ja res znamo. Verjetno boste opazili, da so na fotografijah obrazi nekam sključeni, zaskrbljeni in žalostni. To ni zaradi našega odhoda domov, zaradi slovenskega večera, ampak zaradi nogometa. Poglejte datum in potem boste zlahka ugotovili, kdo je igral s kom in kdo je zmagal. Tisti z žalostnimi obrazi so navijali za nasprotnike. In naj še Franci Trstenjak ne reče, da se počitnikarji ne vrtimo tako kakor hočejo radijci Smo se vrteli na Slakove, Avsenikove Miheličeve in ne vem še katere pesmi, tako kakor so godli in peli radijci. Potem pa smo si v bolj že jutranjih urah vzeli še malo časa za €Ś€Ś. Ja, spakirat je bilo treba sicer brez velike napetosti kakor pred odhodom ,ali imamo vse, vse smo vzeli vse. Lepo vreme je v kovčkih pustilo marsikatero oblačilo in vendar bolje več kakor premalo. Tudi tista zlata rezerva domačih klobas in salam je romala nazaj v Slovenijo, kajti hrana je bila več kot odlična. S seboj pa smo odnesli še prijetne vtise o Primoštenu, prijaznih ljudeh in trudu za organizacijo, ki sta ga vložila Kompas in Radi o Ognjišče in tistih nekaj kilogramov odvečne teže, ki smo jih tako z muko izgubili preden smo odšli na 8. počitnice z Radiem Ognjišče.