Sveta maša na začetku šolskega in veroučnega leta

V nedeljo smo z sveto mašo ob deveti uri uradno stopili v veroučno in šolsko leto in se že v naprej priporočili Bogu za vse dobro in da tudi preizkušnje čez leto ne bi bile pretežke, saj je križ, ki nam ga naloži On ravno prav velik in težak za vsakega posameznika. Seveda se moramo z tem bremenom spopasti in ga znati prenesti in to najlažje storimo, če smo z Njim. Med tokratno sveto mašo smo prisluhnili zanimivemu nagovoru Gregorja Čušina, ki je poleg tega še poln resnice, le videti je nočemo ali pa€Ś.. Čeprav bo koledarsko poletje trajalo še nekaj tednov, je 1 september datum, ki konča poletje kot gledališka zavesa ,ki pade na koncu predstave. Nekajkrat se morda še dvigne za bis, tako kot ljudje lovimo še zadnje tople konce tedna, potem pa je nepreklicno konec. Jesen bo potegnila črto pod poletjem , preštela pridelek, ter pridelano, pobrano, potrgano in požeto pospravila v kašče. In jesen, ki diši po jabolkih in kruhu, odpre svoja vrata tudi šola, ki pa otrokom prav nič ne diši. Se pa kot smo lahko prebrali lani v časopisih, v šoli obmetavajo z dišečimi jabolki in kruhom, In se človek vpraša, kako je to mogoče? Kakšne vzgoje so doma in v šoli, deležni ti otroci? Kakšnih vzgledov ? Pogledov ? Nazorov ? Nasvetov ? Doma in v šoli? Doma, kot so ga poznali naši starši, nad katerimi sta lebdeli in bedeli očetova palica in materina ljubeča roka, prva je delila pravico in čuval dom, druga pa je delila hrano in čuvala ognjišče, že zdavnaj ni več. Na bom sodil, kaj je prav in kaj narobe. Nekdo, ki je bil večkrat tepen kot sit, ima popolnoma upravičeno drugačne poglede na vzgojo in življenje, kot tisti, ki mu ni ničesar manjkalo, tudi ljubezni ne. A dejstvo, da so naši očetje odvrgli palice, domove in stanovanje pa smo začeli zaklepati, naše matere pa so odkrile zamrznjeno hrano, ognjišče pa je zamenjal plinski štedilnik. In zdaj, ko smo že sami starši, nas prepričujejo , da sta dom in družina preživeta formula, ki v sodobnem svetu ne more več adekvatno opravljati primarne funkcije in nam zato kot prednostno izbiro ponujajo partnerstvo, kjer se bosta dva očeta ali dve materi bojda uspešneje spopadla z sodobnim starševstvom. Tudi šole, kot smo jo poznali svoj čas, ni več. Pa temu niso krivi samo šolniki naše polpretekle zgodovine. Če prisluhnemo blaženemu Antonu Martinu Slomšku, katerega god obhajamo konec septembra, vidimo da korenine ljulke, ki je zarasla pšenico segajo precej dlje v zgodovino. Učitelj ne sme misliti, da je svojo dolžnost dovršil, če je svoje učence gladko brati in čedno pisati naučil. Kaj pomaga, če je glava prebrisana, srce pa hudobno in robato. Branje in pisanje je le lupina, jedro pa krščanska omika in žlahtno srce. Novim šolskim prerokom je znanje glavna stvar, verske vaje pa le pritiklina. Toda ne pomislijo, da je znanstvena omika brez pobožnosti za ljudstvo samo olišpan grobj njegovega blagostanja.. grešijo vsi tisti šolski postavodajalci, starši in vzgojitelji, ki hočejo šole le posvetne imeti , šolsko mladino predvsem za minljivi svet izšolati, ne pa tudi za večnost. Pa še nekaj za starše: Otroška vzgoja je najimenitnejše delo, ki ga malokdo prav zna, čeravno le dvojno opravilo ima: otroke skrbno varovati, jih pridno učiti in vsega dobrega vaditi.. Kako slabo ravnajo starši, ki svoje otroke pomehkužijo, jim vse po volji pustijo, glavo s prevzetnimi mislimi napolnijo, čez svoje otroke nikoli kaj hudega slišati ne marajo, od otrok pa radi sprejemajo tožbe čez druge in se za otroke, krive,ali nedolžne, potegujejo. Kat bi bilo zapisano včeraj, kaj ! A naj te ne zavede! Nikakor nisem eden tistih zavrtežev, ki prisegajo le na staro, preizkušeno in bežijo pred novim in nepoznanim. A modrim besedam bom prisluhnil vedno in povsod. Moliva draga sestra, dragi brat v Kristusu, kot so včasih naši predniki: ZA zdravo pamet! Za našo mladino! Za oblastnike! Za duhovnike! Za mir! Moliva, da bova ob jeseni življenja mirne vesti potegnila črto, preštela pridelek in pridelano , pobrano , potrgano in požeto spravila v kašče večnosti. Tega ti v letošnji jeseni v popolnosti želim.! Je zapisal Gregor, jaz pa se le sprašujem in koliko bomo mi poželi , pospravili, pobrali v naše kašče za večnost. V času počitnic je bil naš vrt sila zanemarjen in takrat nismo nič pobirali, obirali ,ali le spravljali v kašče, se bo kaj spremenilo ,ali bo potrebno neko znamenj, da se bomo ponovno na veliko obračali Nanj in ga prosili , daj nam to in ono,in takrat bomo ugotovili kako polne so naše kašče za večnost. Tega ti v letošnji jeseni želim! je zapisal Gregor. Jaz pa dodajam, da bi le čim več ljudi prebralo in to ne bežno njegov zapis in se ob tem vsaj malce zamislilo.