Pričevanja Staneta Kerina

Sv. Martin se je rodil v Panoniji leta 316. Izhajal je iz poganske družine, kjer je bil oče cesarski častnik. S 15. letom je tudi Martin postal vojak in se od drugih razlikoval po svoji skromnosti in ponižnosti. Znan je po svojem dobrem dejanju, ko je v Franciji pred mestnimi vrati v Amiensu podaril premržnjenemu beraču polovico svojega plašča. Že kot deček se je približal krščanstvu in proti volji staršev se dal krstiti. Kasneje se je Martin umaknil iz vojaškega življenja in se dal posvetiti za mašnika. Leta 371 je postal škof, vendar se je te časti branil in se je skril v samoto, izdale so ga gosi s svojim gaganjem. Povsod kjer je hodil, se je okrog njega zbralo veliko ljudi, naredil je mnogo čudežev, svoje imetje pa je razdajal revežem. Po njegovi smrti leta 397 je bil takoj proglašen za svetnika. Je zavetnik: vojakov, konjenikov, jezdecev, konj, orožarjev, kovačev, tkalcev, strojarjev, kovačev,hotelirjev, mlinarjev, sodarjev, vinogradnikov, pastirjev, gostilničarjev in abstinentov; domačih živali in gosi. Seveda je najbolj poznan po tem da se pripravljajo Martinove pojedine s pokušino novega vina in to verjetno večini najbolj odgovarja. Mi pa smo se zbrali v župnijski cerkvi Marijinega Vnebovzete, da bi prosili Boga za naše misijonarje, ki smo jim namenili molitveno uro. Zanimivo, da smo z molitveno uro pričeli pri pripravi na slovenski Evharistični kongres in, da se je kar prijela, tako še sedaj ob četrtkih molimo po posebnem namenu, tokrat za misijonarje. V stavku .. kakor je Oče meno poslal, tudi jaz vas pošiljam (Jn. 20,21b) najdemo veliko podobnosti z našimi misijonarji še več pa smo iz prve roke izvedeli o delu in življenju v misijonih od našega duhovnega pomočnika Staneta Kerina, direktorja papeške misijonske družbe, joj kako se to učeno sliši. In vendar je bil Stane še tisti kakor je bil takrat, ko je pet let podajal Jezusov nauk rokovnjačem in to uspešno. Po uvodnem nagovoru domačega župnika smo se skupaj podali na pot spoznavanja kdo je kdo, saj je minilo že mnogo let , ko je bil pri nas. In smo se kar ujeli, tako, da smo lahko prisluhnili besedam o dobrodelnosti, ki se mora začeti pri koreninah, to se pravi v družini in tako naprej. Prepoznavni zank o tem kdo je kristjan je tudi dobrodelnost, poleg tega še oznanjevanje, ki združuje ljudi, čeprav oni bežijo v neke nove virtualne svetove. Bogoslužje-liturgija je pomemben del druženja v občestvu in udeležba pri sveti maši je pomemben del tega druženja. Tistim, ki pravijo, da je maša po televiziji isto, kakor, če si navzoč je povedal naslednjo priliko. Sveta maša po televiziji je tako kakor, če bi na tv gledal pojedino pa bi bil potem sit, kajti sveta maša je skupno slaviti in se veseliti. V Svetem pismu piše da je potrebno skrbeti za sirote in vdove, čeprav so veljale v tistih časih vdove za odrinjene, kajti vera brez del je mrtva. Mogoče nam stavek : Ko krasiš svetišče, ne pozabi bratove stiske največ pove o dobrodelnosti. Problem revščine in posledično lakote ne bodo rešili bogati za okroglo mizo, ampak se problem rešuje na licu mesta in to delajo na Misijonskem središču Slovenje. Ob tem pa je povedal, da bodo bogati , tako kakor revni dobili na koncu 6 desk in 2 kubična metra zemlje in verjetno bodo prej pozabili na njih , kakor na uboge. Ob tem velja , da kamna ne izdolbe cela reka, kapljica pa lahko in naš prispevek, ki izgleda kakor kapljica v morju revščine je za mnoge rešitev. Seveda je beseda nanesla tudi na njegovo pot na Madagaskar, kjer delujejo naši misijonarji, ki jim Misijonsko središče pomaga po najboljši moči in o ostalih oblikah možnosti naše pomoči misijonarjem. Predstavljeno nam je bilo obilo gradiva, med njimi tudi nov adventni koledar. Martinovo se povezuje pečeno gosko, mlinci in mladim vinom mi pa smo malce po svoje le proslavili Martina in tudi Stanetov bližajoči se godovni dan, ki ga bo proslavil na Madagaskarju.