Avtor: arhiv Objavljeno: 20. 01. 2011

Leto dobrodelnosti in solidarnosti

Pastoralno leto 2010/11 je leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti in poteka pod geslom Nosite bremena drug drugemu (Gal6,2) Cilj leta krščanske dobrodelnosti in solidarnosti je umestitev in utrditev karitativne razsežnosti Cerkve v življenje vsakega kristjana in v vse pore občestvenega življenja. Na vseh nivojih začenši od župnije, škofije in medškofije, kajti med njimi iščemo aktivnosti in dogodke, ki bodo prispevali k uresničitvi cilja. Glede na potrebe, ki jih zaznavamo, želimo izoblikovati osebno odgovornost vsakega člana skupnosti, predvsem pa prostovoljskih skupin za izvajanje organizirane karitativne dejavnosti, ter jih oblikovati in ustanavljati, če jih v župniji, škofiji ali na nacionalni ravni še ni. V tem letu želimo poživiti, koordinirati in razvijati nove skupine in organizacije. Ohraniti in zagotoviti trajnostno delovanje in vključenost v širšo skupnost skupin in služb, ki že dobro delujejo Ozavestiti vsakega kristjana o karitativni poklicanosti in mu pokazati možnosti udejanjanja poslanstva. Usposobiti Župnijski pastoralni svet (komisija za karitativno dejavnost), da postane prostor usklajevanja karitativnega dela in animator celostne pastorale, ki vključuje karitativne dejavnosti kot nujno potrebno razsežnost krščanskega življenja in delovanja župnijske (ali širše) skupnosti. Omogočiti zadovoljivo obveščenost o karitativni dejavnosti znotraj komisij v Cerkvi in promovirati (informirati) ter karitativno vzgajati za različne druge javnosti. Usposobiti pastoralne delavce in druge krščanske laike za aktivno, odgovorno in kompetentno delovanje v karitativnem poslanstvu Cerkve. O tem in še marsičem je tokrat tekel pogovor z Jožetom Rovtarjem s tem, da nam je najprej prebral tisti najbolj znani odlomek iz svetega pisma o Jezusovi priliki o usmiljenem Samarijanu ( Lk 10,25-37), ki govori o človeku, ki so ga oropali in pretepli razbojniki. Mimo je šlo več ljudi, ki mu niso hoteli pomagati, pomagal pa mu je neki Samarijan, ki mu je bil obvezal rane in odpeljal do gostišča. Za lažje razumevanje pomena Jezusove prilike, moramo vedeti, da so Samarijani že od nekdaj med Judi veljali za ljudi slabše vrste. Beseda Samarijan je imela za Jude tak prizvok, kot ga ima za sodobne Slovence beseda Cigan ali Bosanec. Prilika je tudi za sodobni svet še kako aktualna, saj nas uči, da ne smemo ljudi obsojati po stereotipnih predstavah. Bistvo prilike je usmiljenje, zato se je med kristjani pozneje beseda samarijan uveljavila kot pojem usmiljenega človeka. Ob tem pa se nam postavlja vprašanje kaj lahko mi premaknemo na bolje,ali kaj lahko storimo, da bo drugim bolje, kajti ne pozabimo, da lahko nosimo bremena drug drugemu. Seveda smo se seznanili tudi z številnimi akcijami, ki jih pripravlja Karitas in s tem lajša težave. Naj ob tem omenim samo tabor slepih in slabovidnih, nakup šolskih zvezkov, pomoč mamicam, ki so študentke, letovanja za otroke, ki si tega ne morejo privoščiti in še bi lahko našteval. Ena izmed bolj odmevnih akcij v zadnjem času je bila pomoč v paketih delavcem velenjskega Vegrada.Ob tem pa smo izvedeli tudi za nove prijeme, kako so v šoli v naši bližini organizirali učence, da hodijo v dom starejših starejšim ,ki slabo vidijo prebirat Družino in drugi verski tisk. Ob koncu pa je vseeno vsem nekako odmevala misel blažene matere Terezije, ki pravi, da je osamljen tisti, ki nima nikogar, ki bi ga poslušal. Druženje malce manj uradno smo nadaljevali še ob skromni pogostitvi in klepetu o tem , kaj vse se še da postoriti, da bo vsem lepše na tem svetu in , da si naberemo tudi dobrih del za v onostranstvo.