Srečanje karitativnih sodelavcev domžalske dekanije

V nedeljo 23. januarja smo bili sodelavci za dobrodelnost iz župnij domžalske dekanije povabljeni na srečanje v cerkev sv Jožefa na Viru pri Domžalah. Delavci, prostovoljci in čuteči laiki, ki na polju dobrodelnosti in solidarnosti v župnijah naše dekanije naredijo toliko dobrega se do sedaj še nismo srečali v polnem številu in v letu solidarnosti in dobrodelnosti je na plano ponovno prišla ideja o našem skupnem srečanju najprej pred oltarjem in nato še v prijetnem klepetu med seboj. Srečanje smo na res lepo nedeljo začeli ob 15. uri , ko je sonce še sijalo v cerkev sv Jožefa z molitvijo pred Najsvetejšim in se po končanih litanijah in izrečenih prošnjah odpravili v župnijsko dvorano. Še prej pa nam je domači župnik Jože Tomšič predstavil kako bo potekalo naše druženje. V smislu, vi pakete tistim, ki jih potrebujejo, mi vam paket presenečenj in smo šli. Tu pa smo naše druženje začeli malce drugače, kakor je običajno za takšna druženja, saj smo pod vodstvom fizioterapevtke najprej se malce razmigali z pravilno telovadbo, ki jo na Viru izvajajo kar večkrat, vsaj tako je bilo slišati. Nato pa smo prešli na uradni del, kjer nas je najprej pozdravil dekanijski animator za dobrodelnost Boštjan Guček, ki je izrazil veliko zadovoljstvo, da smo se brali v tako velikem številu na tako lepo nedeljo. Nato je sledil nagovor Jožeta Rovtarja iz Škofijske Karitas Ljubljana, ki je svoje razmišljanje strnil v nekaj točk. Najprej je omenil, da kaže, da nas čaka veliko dela a kako animirati mlade oz še druge, da se nam pridružijo. Kako z manj sredstvi narediti čim več? Prostovoljske vrste so vedno starejše ion po pomoč prihaja vedno več mladih, kako jih vključiti v delo? Kako spodbujati, da bi Cerkev bolj podprla tiste, ki pomagajo? Solidarnost z ubogimi-za prejemnike je pomembno kako prejmejo pomoč! Prijaznost in vživljanje v stisko ubogih, kajti marsikdaj sodelavci Karitas slišijo tudi kakšno grdo na račun nesreče nekoga drugega. Slabi pogoji dela, ki pa so v določenih primerih prednost. Kako Karitas približati mladim. Kljub povečanju stiske doma bo še vedno potrebno podpirati tudi dejavnost Karitas v svetu. To je bilo le nekaj izhodiščnih točk na katere se je kasneje navezoval pogovor. Besedico več smo tudi tokrat namenili projektom Škofijske in Slovenske Karitas , vendar smo se osredotočili več na probleme, ki nas tarejo na dekanijski ravni. V domžalski dekaniji imamo sicer devet župnijskih Karitas in vendar celo osem župnij še nima svoje Karitas in tu bo v prihodnje potrebno storiti korak naprej. Še predstavitev ob pomoči dekanijskega animatorja, da smo vedeli od kje je kdo oziroma kam kdo paše in pogovor o tem in onem o lepotah in problemih dela je sproščeno stekel, da smo povrnili moči, ki smo jih izgubili na razgibavanju pa so vseskozi skrbele članice Karitas iz Vira in nam na koncu podarile še flaško z zdravili tokrat iz Jožetove lekarne, je lepo, da nekdo nadaljuje delo pokojnega škofa Perka. Tako kakor se je dan prevesil v noč in za sprehod po toplem soncu ni bil več primeren čas smo polni neke notranje modrosti in duha počasi odhajali domov z mislijo, da svoje doživetja z delom z ubogimi, ki jih je čedalje več, a ne samo materialno, ampak predvsem duhovno , če nam le ljubi Bog da dočakat ponovno izmenjamo v drugi župniji v drugem času in kaj kmalu bo jesen. Ob tem pa še enkrat besede blažene matere Tereze iz Kalkute: Najbolj je osamljen tisti, ki nima nikogar , ki bi ga poslušal. torej prisluhnite drugim in mogoče jim polepšate življenje, ali pa samo trenutek in že to je veliko.