Nedelja Svetega pisma

V nedeljo, nedeljo Svetega pisma 30 januarja smo že dvaindvajsetič poskušali Sveto pismo približati vernikom, da bi v njem našli nekaj zase in poskušali tako njegovo vsebino položiti v srce in dušo. Tokrat nam je pri sveti maši o Svetem pismu in našem odnosu do njega spregovorila prof. Berta Golob. Najprej nas je spomnila, koliko pisem smo napisali do sedaj v svojem življenju potem pa še o tem kako je z Svetim pismom v naših družinah, če ne drugače v družino pride preko birmancev in vendar se sprašuje in ob tem tudi nas ,ali se ga potem še kdaj odpre. Ker smo nedolgo nazaj molili za edinost kristjanov nas ob tem spomni tudi našega spoštovanja do Svetega pisma. Molilci korana znajo cele odlomke na pamet, saj se branja učijo že kot otroci in to z velikim spoštovanjem. Kaj pa mi ? Če ne drugače, če ne že vsak dan, bi si vsaj pred nedeljsko sveto mašo prebrali kakšno misel iz Svetega pisma. Sveto pismo je največkrat prevedena knjiga in iz nje je preneseno kar 15000 pregovorov, ali rekov v našo govorico in od teh si zapomnimo vsaj Mir Vam bodi, Nikar se ne bojte€Ś.. V tedniku Družina si lahko v prispevku Naš pogovor preberemo pogovor z prevajalcem Svetega pisma, ki pravi , da marsikaj ne razume in tudi mi ne bomo marsikaj razumeli ,vendar nas nagovori berilo ,ali evangelij in temu prisluhnimo in o tem premišljujmo. Zelo zanimiva prispodoba je ali je potoček, ki ga lahko preskočimo, ali veletok v katerem utonemo ob tem pa se zavedajmo, da moramo Sveto pismo razumeti €“dobesedno- simbolično in duhovno. Zato ker je Bog večji kakor sonce v katerega gre 1.300.000 zemelj moramo spoznavati Sveto pismo že kot malčki palčki in jemati to kakor naša hrana, kajti če samo eno besedo premišljujemo je nekaj Njegove ljubezni v nas, ob tem pa ne pozabimo imeti radi poleg Svetega pisma še domovine , duhovnike€Ś. Po sveti maši smo se v veroučni učilnici zbrali bralci božje besede in skupaj z gostjo prof Berto Golob poklepetali še o vsem lem drugem , tudi o našemu Janku Kersniku, o tem, da mladi ne poznajo izrazoslovja in staroslovenskih izrazov, narečij in, da se pogledi na materin jezik spreminjajo. Počasi to kar smo ne bomo več je bila naša ugotovitev na koncu srečanja in vprašanje časa je le kako bodo govorile generacije mladih, ki prihajajo, kajti naš odnos do domovine in domovinske zavesti je na sila nizki ravni. Mogoče se bodo morali ponovno roditi Prešerni in Slomški, da se bo naš odnos do materinega jezika spremenil in upajmo, da se bodo rodili kaj kmalu. Nikoli me niso učili moliti je dejala Berta Golob, vendar se je pri nas molilo zjutraj , opoldne in zvečer, kako pa je sedaj z molitvijo po družinah, če nista starša prva duhovnika se zaman trudi katehet in duhovnik pri verouku.