Dobrodelni koncert Skupaj na poti 2011
S svojo prisotnostjo smo mnogi želeli dati priznanje župnijski Karitas Domžale za požrtvovalno delo na področju karitativnosti ob njenem dvajsetletnem jubileju in se zato udeležili dobrodelnega koncerta Skupaj na poti 2011v hali Komunalnega centra v Domžalah. Tisti, ki nismo zasedli sedežev že pred pričetkom koncerta smo lahko prisluhnili pozdravnim koračnicam godbe Domžale v preddverju hale in godba Domžale je s svojim nastopom v dvorani tudi uradno odprla tokratni koncert Skupaj na poti 2011. Tokrat sta nam besede pred in po nastopih posameznikov podajala v ušesa in včasih tudi v srce Mateja Feltrin Novljan in Jure Sešek. Za prehod na lahkotnejše, domače glasbene tokove so poskrbele Marjanke, ki so na strunah citer zaigrale tiste lepe domače za uho prijetne in , da nam ni bilo preveč dolg čas so zraven še zapele. Naučiti mlade dobrodelnosti je delo, ki potrebuje veliko potrpljenja in sodelovanja tako staršev, kakor vzgojiteljic. V vrtcu Dominik Savio jim gre to delo dobro od rok, otrokom pa od glasu in navdušenje ob njihovem nastopu ni hotelo biti konca, saj so združili dobrodelnost in svoj prvi večji nastop pred množico obiskovalcev, ki so jih nagradili z bučnim aplavzom. O Dveh novčičih in o tem koliko mi dajemo za sestradane ljudi, ki nimajo niti dva novčiča nam je zapel Ivan Hudnik, njegove misli, ki sežejo v srce, izražene v pesmi je nadaljeval mladinski pevski zbor Amen, z veselimi vižami pa nas je razveselil Ansambel nagelj. Mnogi od tokratnih gostov so svojo pevsko pot začeli že zelo mladi in tako je bilo tudi z Otom Pestnerjem, ki nam je zapel nekaj dobro znanih pesmi iz svojega programa, ki kljub njegovim letom zvenijo in so zapete še ravno tako mladostno kot pred mnogimi leti. Pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa in otroci iz družine Toneta Rusa že stopajo po očetovih stopinjah in kar dobro jim gre, saj so njegovo pomoč potrebovali samo pri eni pesmi , potem pa nadaljevali samostojno , le oče je iz kota opazoval dogajanje na odru. Mi pa lahko zapišemo, da so se prav dobro odrezali in, da bomo o njih še slišali. V uradnem delu sta nastopila še Eva Černe in Oktetek, ki so nam zapeli nekaj dobro poznanih pesmi. Med njimi tudi Pesem, Oj, Triglav moj dom, ki jo je napisal duhovnik in pesnik, Matija Zemljič iz Radgone, v času, ko je bil med letoma 1893 in 1894 v mariborskem bogoslovju. Glasbo zanjo je leta 1896 napisal precej bolj znani župnik Jakob Aljaž, ki mu je bilo besedilo zelo všeč, vendar niti sam Aljaž ni vedel, kdo je avtor besedila, saj je bila pesem, ki je leta 1894 izšla v glasilu Lipica, podpisana s psevdonimom Slavin. Na koncertu so se z priznanji in praktičnimi darili spomnili tudi zaslužnih mož in žena, ki so vsa leta skrbeli da je domžalska Karitas živela in preživela. Besede nagovora so tokrat pripadale nadškofu dr. Antonu Stresu, ki je poleg zahvale omenil tudi to, da je Karitas ljubezen in domačemu župniku Janezu Šimencu, ki je izrazil zahvalo vsem in prosil Božjega blagoslova za naslednjih dvajset let. Darila, ki so značilna za občino Domžale in šopke rož so izročili glavnemu pokrovitelju nadškofu msgr. Dr. Antona Stresa in predstavnici Nove Ljubljanske banke d.d.. Ves večer sta prepletala besede in kovala stavke, da nam ob morebitnih tišinah med nastopi ni bilo dolg čas Mateja Feltrin Novljan in Jure Sešek in na koncu sta nasm predstavila še vse tiste, ki so priskočili na pomoč pri organizaciji tokratnega koncerta. S svojim skupnim nastopom sta na presenetila še Eva Černe in Ivan Hudnik z tisto lepo Marjana Šnebergerja, Imejmo se radi, ki gre takole : Roke sklenimo, srce si odprimo, naj danes bo svet brez gorja, drug drugega zdaj poljubimo in sreče naj vsem Bog nam da, nam in vsem tistim ljudem, ki svoj čas in še kaj že leta darujejo drugim.