Štirideset let mašništva našega župnika Andreja Svete

Na slovesni praznik apostolov Petra in Pavla, ki predstavlja dva moža, ki sta bila po Božjem načrtu izbrana, da postavita človeški temelj Kristusovi Cerkvi , smo praznovali tudi na Brdu. Če je svetega Petra Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev, svetega Pavla pa za orodje, ki naj ponese njegovo ime med pogane in kakor je poslal apostole oznanjat Božjo besedo je v Njegov vinograd stopil pred 40 leti tudi naš župnik Andrej Svete, kot oznanjevalec Božje besede. A je naključje in potrebe v župnijah, saj soupravlja še župnijo Zlato polje naneslo, da je poleg oznanjevalca bil še vse kaj drugega. Biti dober pastir je želja, ki je včasih vse preveč težka, polna bremen , a jo je moč premagati z božjo pomočjo in Marijinim varstvom in o tem o njegovi poti čez 40 let je na zaključku svete maše spregovoril ob besedah zahvale in čestitki Anton Meden. Preletel je v številkah seveda njegovo delo na župniji, tako vesele, kakor žalostne trenutke in ob tem dodal, da so možna majhna odstopanja gor in dol. A izraz na obrazu domačega župnika, je dajal videz, da se ni nič zmotil. Pesem Kristusov pastir ponazarja življenjsko pot in delo mnogih duhovnikov, zato je prav, da si jo preberemo. Ste Kristusov pastir postali ob uri posvečenja. Za vas je to gotovo bil najlepši dan življenja Ob stezah vedno trnje je, pa tudi enkrat mine! Viharji novi se rode, ob soncu vse izgine. Za vas tako je sonce Bog , ste dali svoje mu srce, ob vas pa je široki krog. Otroci, mladi, vsi ljudje. Vsem ste učenik, pastir, da vsak po pravi poti hodi, ko večni vas objame mir, vam Kristus krona bodi. Še šopek za jubilej in slavje se je končalo, no ravno takoj ne, saj smo bili povabljeni na kozarček in še stisk roke za praznik in tu je že nov dan. Ob statistikah, ki jih je navedel Anton Meden sem se pa zamislil, kje so tisti, ki pravijo, da župnik itak nič ne dela.